-
Hja Marko zdaj si sprobal, sicer v malo hujši obliki kot sem ti jaz razlagal. Tudi meni se je že velikokrat zgodilo, da sem doma na postelji čisto po nesreči nekoliko shiperventiliral potem polno zajel sapo in spakiral pa se mi je zameglilo ampak sem takoj izdihnil in počakal. V roku 5s je bilo spet vse vredu ti pa si se odločil napačno in pač začel še bolj dihat in s tem še bolj porušti ravnovesje plinov v telesu. V bistvu kaj se je zgodilo je bil BO zaradi hipohapnije, enostavno si izdihal preveč CO2, ki se v telesu raztaplja v karbonsko kislino in s tem skrbi za primerno ph vrednost krvi na podlagi se tudi kisik sprošča iz hemobglobina v celice (bohrov efekt). Premalo kisla kri in hemoglobin ne sprosti dovolj kisika in tako pride do motenj v vidu, motoriki in tudi zavesti. V glavno ko zgubiš zavest se ravnovesje hitro spet popravi in kisik se spet sprosti, ti pa si spet OK.
Za vse, ki vas zanima kakšen je občutek se ne rabite trudit in preizkušat. Vse skupaj zgleda nekako tako kot ko se “na hitro” vstaneš in se ti zvrti, le da je še malo hujše. Če pa se vam slučajno zvrti pri globokem vdihu pa enostavno izdihnite in tako počakajte kakih 10s pa bo spet vse vredu. Pa to ne pomeni da je to najbolj zdrava stvar na svetu…
Upam, da nisi preveč prestrašil staršev z tvojo avanturo…
Zelo neprijeten dogodek, Sharky. Na srečo se je vse izteklo OK – no, na suhem se ti itak nima kaj zelo hudega zgoditi, razen da kolabiraš in padeš ter se poškoduješ. V vodi pa…. 
:Je pa že Sandi razložil, zakaj si imel omenjene težave, sam naj dodam le še to, da pa opisani krči nimajo direktne zveze s pomanjkanjem kisika, temveč z alkalizacijo krvi ob hiperventilaciji. V alkalni krvi se namreč sicer razpoložljiv kalcij prekomerno veže na krvno beljakovino albumin in tako pride do relativnega pomanjkanja kalcija – hipokalciemija. Simptome poznaš sam najbolje – mravljinci okoli ust, na jeziku, na okončinah, krči v zapestju in gležnjih ter prehodne pareze mišičja. In seveda si že sam pravilno ugotovil, da je v tej situaciji potrebno dvigniti nivo CO2 v telesu, kar je najlažje narediti z dihanjem (vdih in izdih) v vrečko ali hipoventilacijo na zraku.
NAUK: ne se igrat z ekstremnimi situacijami, če ni poskus izvajan v nadzorovanem okolju, kjer so jasne in znane vse možne posledice in je dostopna hitra in učinkovita pomoč!!
LP in še veliko varnih ter uspešnih rekordov želim!
Danes je že boljše in v tem trenutku imam veeeeeelik 
Pravzaprav sem jaz bil popolnoma brez skrbi že ob prvem izboljšanju situacije (ko sem spet začel premikat in čutiti nogo). Vedel sem, da, če bi bilo kaj resnega, se situacija kar sama od sebe ne bi začela tako popravljat.
Me pa je udaren efekt mojega “eksperimenta” krepko presenetil. To pa priznam. Vem pa zdaj kako je in kaj v nobenem primeru NE naredit. In to iz lastne izkušnje
😉 Upam tudi, da sem komu s to izkušnjo dal kakšen odgovor in mu tega ne treba preizkušat. Absolutno ne priporočam! Razen, če ste Johnny Knoxville pa snemate Jackass 3 – potem bo to dobra fora
:foff: Mene tudi zmrazi in hkrati krepko razjezi! Torej;
Imam mlajšega bratranca. Vprašal me je kaj si jaz mislim o hiperventilaciji kot metodi za doseganje boljših rezultatov “tauhanja” (tako namreč potapljanje na dah imenuje njihov telovadni učitelj).
Vprašal sem ga zakaj ga to zanima. Povedal mi je, da jih je učitelj telovadbe “naučil”, da je treba pred vsakim “tauhanjem” krepko hiperventilirat in si potem (če ga citiram) “lahko dalje pod vodo”. Zato so tudi morali (pod njegovim budnim očesom) hiperventilirat in potem “tauhat”.
Odkrito povedano sem se, ko mi je to povedal, prijel za glavo in ga vprašal, če se heca. Na žalost se ni… Zato sem ga vprašal, če je že sploh kdaj videl kako izgleda prava hiperventilacija z BO v živo, da bi sploh lahko imel predstavo kaj se potem lahko s človekom pod vodo zgodi.
Seveda tega še ni videl – jaz pa tega na lastni koži še nisem preizkusil = treba (v izobraževalne namene seveda) preizkusit.
Zato sem kar nekaj krat globoko vdihnil in izdihnil. Sicer sem čutil omotico – padel pa nisem. Zato sem čez kakih 10 – 15 sekund zajel sapo (na polno seveda) in še polno spakiral zraven. Vse ostalo kar se je dogajalo potem pa ste verjetno že prebrali na začetku
:abigsmile: Saj zato ravno… toliko hujše, da jih to učijo v šolah!!! Ne bi škodilo, če bi se učitelji telovadbe malo pozanimali in nadgradili znanje. Če že želijo učiti to. To, da sem odreagiral popolnoma “mimo” mi je pa tako ali tako bilo jasno kakor hitro sem prišel k sebi. V glavi se mi je ob (nepričakovanem) BO pač začel odvijat film, da imam sambo in zato sem začel krepko dihat. Pozabil sem, da sem BO izzval s hiperventilacijo. Spomnil sem se takrat samo, da sem pakiral in poskušal zadržat sapo. Zato sem sklepal, da doživljam sambo, ker sem držal zrak že kar nekaj časa. Čeprav seveda to ni bilo tako. Čudna so pota…
Meni je pa bilo itak že od začetka jasno, da hiperventilacija ravno ni podorčje na katerega bi hodil. Nisem še pa nikoli tega okusil pa sem zato pač malo poeksperimentiral. Zdaj pa ne predvidevam več ampak VEM
Evo še izvid od doktora 😆 😆 😆 😆 
[img]https://www.h2oteam.com/sub/images/forum/markoIzvid-2.jpg[/img] Figo! :abigsmile: Jaz nisem bil paničen. Meni je bilo “fascinantno”… jaz sem bil čisto kul – razen tega seveda, da sem dihal kot oni “ič-ni, ič-ni, ič-ni” Japonec v “The Big Blue” in da nisem bil sposoben govoritPozorno sem edino spremljal kaj se dogaja. Kaj misliš kak sem lahko drugače vse tak opisal
Moja mama pa (pa tak redko grem zadnje čase zaradi ogromno dela k staršem pogledat) je bila čisto adijo. No, pa oče tudi. Kar je konec koncev logično, ker če bi jaz njih tak videl pa pojma ne bi imel zakaj je tak bi se mi zmešalo.
Zdaj se lahko vsemu smejim vem pa, da mojim ni bilo ravno kul…
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.
