Brezplačna poštnina nad 90 € Osebni prevzem v Mariboru

Članek o lesenjačah

Home redesign › H2O team forum › PODVODNI LOV › oprema › članek o lesenjačah

članek o lesenjačah

Prikaz 21 prispevka (od skupno 38)
  • Avtor
    Prispevki
  • #12901

    Uh si se razpisal Andrej. Glej saj ne rabiš opravičevat sam sebe. Večina nas tako ve kakšen si :) … Malo tečen vendar dober po srcu. 🙄

    Glede moje teorije trzaja pri različnih gumah ti bom naslednjič ko se vidima “fizično” stvar predstavil, ker več ne vem kako ti naj opišem, pa boš potem sam videl če se strinjaš z mano. Lahko pa probaš racimo, če imaš par gum doma viška pa si eno nasloni na dlan in poskušaj nekako simulirat kaj se zgodi ob sproženju. Kako ti jo zabije v roko. Potem pa še poskušaj simulirat cirkular pa boš takoj opazil razliko v sili ki se izvede v dlan oziroma v glavo na puški.

    Glede dveh gum pa je tako da se ta udarc v glavo bolj pozna pri dveh gumah ker prva udari preden je puščica izven puške. Torej ker ima par gum večji udarec je tudi sprememba smeri puščice večja. Pri enojnih gumah to ni tako očitno, ker je puščica že ven iz puške (oz je prevzela že vso energijo), ko gume vdarijo v glavo.

    Aja pa lahko vam potrdim, da andrej res ne špara. Še na vsaki svoj članek sem dobil opombe dozdaj 😈 😈 . Samo jaz se ne dam!! hehe

    #12902

    Meni je mrandrej definitivno odgovoril in ja puška bo imela manjši trzaj če bo imela večjo maso, vendar pa se nebi strinjal za jo lahko ocenimo v procentih. Mogoče same puške ja ampak kot že rečeno je zadaj še lovec s svojo maso (ki je različna), položaj telesa, trdnost prijema… To vse močno vpliva na sam trzaj. Pomoje en 120kg lovec, če bo pravilno postavljen sploh nebo očutil 30% povečanja mase puške ker bo to v skupni masi le malenkost, medtem pa če bi lovila kaka punca s 55kg bi bila to lahko že občutna razlika.

    #12903

    Jure Daić
    Admin

    Še en primer kako lahko na lastni koži zaznaš kako se razlikuje povratni trzaj, način je natančen, je pa le redko izvedljiv.

    Ko sem padel s kolesom sem si poškodoval zapestja in palec desne roke. Čez par dni sem šel s Kulijem streljat v bazenu na tračo. Ko sem streljal s puško Triaxx 90 gume fi 16 me je roka po strelu precej zabolela, ko sem enkrat vstrelil s Concept Pro 90 ki je imela megabuster 20 mm mi je prst skoraj bek padel. Če bi takrat lahko testiral še par različnih pušk enake dolžine z enakimi gumami vendar različno maso bi si prst še dodatno poškodoval. 😆 😆 😆

    Treba je najt poizkusnega zajčka, s poškodovanim zapestjem, jaz sem mu pripravljen puške napenjat. Povratni trzaj lahko merimo v Db (deci bel), kako se bo revček zadr po strelu.

    Malo sem se pohecal ampak razlika se pri poškodmi prsat dobro zazna.

    #12904

    mrandrej
    Član

    AndrejF. wrote:

    Zdravo Andrej.

    V redu si napisal, vendar bi te prosil, da odgovoriš direktno na vprašanje trditev:

    Ima lesenjača zaradi svoje mase manjši trzaj ali ne in koliko??

    Brez enačb prosim. Sicer pa super, da si to dokazoval in izvajal. Si nam veliko pomagal. Vendar jaz in verjetno še kdo, smo bolj navadni smrtniki za fiziko.

    Hvala.

    V zadnjem razdelku sem opisal tisti subjektivni del – da je večinoma od lovca in njegove spretnosti (navajenosti) na puško odvisno koliko bo ta povratni sunek vplival na strel.

    Mase lesenjač se gibljejo okrog 2kg, mase alu in karbonskih pušk so manjše za približno polovico, torej imajo recimo okrog 1kg. Po teoriji je pri večji masi manjši trzaj F=m*a (sila je enaka, masa lesenjače pa je večja, pospešek je manjši, to je tisto, kar se občuti kot trzaj). Zdaj v praksi tisti lovec, ki dobro prime puško in svojo maso vključi v enačbo doživi manjši trzaj in glede na maso lovca so mase pušk zanemarljive.

    Puška ki ima večjo maso (torej lesenjača) ima manjši trzaj in to za razmerje mas med primerjano puško, če so ostale spremenljivke enake (puščica, gume, …). Torej če je lesenjača 2x težja je sunek 2x manjši v primerjavi z drugo – lažjo puško. To velja, če v enačbo ne vključimo svoje mase.

    V bistvu je potrebno najti pravo kombinacijo gum in puščice, da je povratni sunek čim manj izven nasprotne smeri gibanja puščice. Ker gibanje nazaj ni problem, gibane levo-desno, gor-dol pri sunku je problem, ki spreminja smer puščice od načrtovane. Močnejše gume imajo močnejši sunek (večja sila) in zdaj pravo mero najti (dovolj hitro puščico), da še uide iz puške pravi čas, preden neželena komponenta sunka vpliva na njo, to je tisto, kar išče vsak podvodni ribič, ki uporablja gumarce.

    Vedno je potrebno sprejet nek kompromis, če ima puška batino potem ni preveč natančna oz. jo je treba dobro prijet in se prav postavit, če imaš natančnost, ni probojnosti na skrajnem dometu, ….

    Potem je še vprašanje kaj je boljše s stališča natančnosti 1×20 gume ali 2×16 (pri recimo enakovredni probojnosti na skrajnem dometu), … itd,.

    Dilem je polno, večina lovcev nima časa, da bi se poglobila v zadeve in se odločajo na podlagi subjektivnih občutkov, ki so pogosto varljivi.

    LP, Andrej

    Upam, da je bilo dovolj poljudno.

    LP, Andrej

    #12905

    mrandrej
    Član

    Daić wrote:

    Še en primer kako lahko na lastni koži zaznaš kako se razlikuje povratni trzaj, način je natančen, je pa le redko izvedljiv.

    Ko sem padel s kolesom sem si poškodoval zapestja in palec desne roke. Čez par dni sem šel s Kulijem streljat v bazenu na tračo. Ko sem streljal s puško Triaxx 90 gume fi 16 me je roka po strelu precej zabolela, ko sem enkrat vstrelil s Concept Pro 90 ki je imela megabuster 20 mm mi je prst skoraj bek padel. Če bi takrat lahko testiral še par različnih pušk enake dolžine z enakimi gumami vendar različno maso bi si prst še dodatno poškodoval. 😆 😆 😆

    Treba je najt poizkusnega zajčka, s poškodovanim zapestjem, jaz sem mu pripravljen puške napenjat. Povratni trzaj lahko merimo v Db (deci bel), kako se bo revček zadr po strelu.

    Malo sem se pohecal ampak razlika se pri poškodmi prsat dobro zazna.

    Seveda z močnejšimi gumami si povečal silo in jasno da je povratni sunek večji. Sunek občutimo zaradi pospeška v enačbi F=m*a oz. je odvisen od sile in mase (a=F/m), večja ko je sila večji je pospešek in če pri isti sili uporabimo večjo maso (npr. iste gume in puščica na lesenjači in na eni lažji puški) je pa manjši. Bolj izkušeni pri strelu z močnješimi puškami vključujejo lastno maso (npr čim bolj togo stegnjena roka poravnana s telesom v horizontalni smeri).

    LP, Andrej

    #12906

    da vam še posredujem odgovor, prof. fizike na pedagoški fakultete v Mariboru.

    Trditev o masi in trzaju je pravilna. Fiziki rečemo tako: puško in puščico obravnavamo skupaj kot sistem. Pred izstrelitvijo sta oba dela sistema (puška in puščica) pri miru, zato je gibalna količina sistema nič. Gibalno količino dobiš zelo preprosto: maso sistema pomnožiš s hitrostjo. Ko izstreliš puščico, po zakonu o vzajemnem učinku puščica deluje na puško z enako veliko silo kot puška na puščico – le v nasprotni smeri. Zato se – če gledaš skupaj puščico in puško, gibalna količina ne sme spremeniti. Kolikor je puščica odnese v eno smer, jo odnese puška v drugo. To pa pomeni:

    masa-puške * hitrost puške = masa-puščice * hitrost puščice.

    Iz tega razmerja se vidi:

    – večja kot je masa puške, manjša bo njena hitrost (in to gibanje puške moraš ti zaustaviti – silo, s katero deluješ nanjo v kratkem času, pa imenuješ trzaj);

    – fi in število gum pa ti določa, s kako hitrostjo bo puščica odletela; večja kot je ta hitrost, večja bo tudi hitrost puške v nasprotni smeri – pa je trzaj spet večji.

    #12907

    profesor fizike je to zelo lepo opisal, vendar sta pozabila na ključni dejavnik pri trzaju.

    pozabila sta na to, da gre v opisanem primeru za tako imenovani “idealni sistem”, to je sistem, pri katerem oba vektorja sile delujeta popolnoma vodoravno in sta si nasprotno enaka. v tem idealnem sistemu je pripetišče gume (izvor sile) postavljeno v os puščica-puška. vajin center sile je postavljen natančno na ravnino, os puščice.

    trzaj, ki pa skrbi podvodnega lovca, pa običajno ni vodoraven – ravno to je razlog, da zgrešiš svoj cilj. pri še tako močnem trzaju, ki bi deloval zgolj in samo v nasprotni smeri izmeta puščice, svojega cilja ne bi zgrešil.

    naše gume na puškah niso postavljene v ravnino (os) puščice, zato tudi vektorji sil delujejo še v drugih smereh, ne pa samo naprej in kontra sila nazaj. pri nas kot med vektorjem trzaja in vodilom puščice nikakor ni enak 0 stopinjam. in to je glavni razlog, da si andrej s 4 gumami zgrešil kanister. puško ti cukne malo gor ali dol.

    teorija trzaja pa se da razvijati še naprej.

    celo, če bi imeli idealni sistem in vektor trzaja v kotu 0 stopinj na puško, se še vedno pojavi problem prenosa sile na roko. roka se lahko pod to silo upogne v komolcu ali ramenu – in spet zgrešiš cilj. roka bi pri idelanem sistemu morala amortizirati trzaj natančno v smeri delovanja trzaja (torej tudi v kotu 0 stopnij na vodilo puščice). to bi pa bil natančen strel.

    če poenostavim – postavitev, montaža gum na puški povzroča trzaj, ki pa ni idealen, ker ni samo v smeri nazaj. ima tudi svojo vertikalno komponento. ta komponenta pa se še dodatno okrepi, če puško slabo držimo v roki.

    #12908

    Še en članek o lesenjačah in kaj mislijo amerikanci o naših lesenjačah. Sem kar skopiral, nisme prevedel. tako, da tisti, kine znate angleščine se malo znajdite!

    !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

    What are the different types of spearguns?

    Spearguns are platforms for storing energy to propell a spear at high speed. Historically, storing energy has taken one of three methods:

    Holding a spring in extension -The most common method has been to use a stretched loop of rubber.

    Holding a spring in compression – The most popular these days is to use an air spring, or pneumatic gun. The coiled-metal spring guns are no longer popular.

    Using an expendable charge of expanding gas – This usually takes the form of a rifle cartridge or compressed gas cylinder.

    Spearguns today generally use two kinds of propulsion, stretched bands of rubber or a pneumatic spring. These are commonly called band guns and pneumatic guns.

    Band guns

    Band guns come in as many varieties as there are permutations of the components. On one side of the globe people are using high-tech materials to propel very light carbon-fibre wrapped shafts. On the other side of the world people are using homemade wooden guns shooting a very heavy shaft. Each kind of gun has its proponents, and in truth, either type of gun is useful for most situations.

    These polar opposites are defined by two types of guns, American “tree trunks” and European “pea shooters”. There are many guns which, by design or modification, fit into both categories, which we’ll call “hybrids”.

    American “tree trunks”

    American guns are typically made out of wood (teak and mahogany being the most popular), and are thus often referred to as “tree trunks”. These guns generally use heavy shafts (5/16″-3/8″ or 8mm-10mm), and are often mid-handled designs (or provide a butt extension), and have components that are very robust. The trigger mechanisms, for example, can often hold 600-1000 pounds and still release a shaft with a light touch.

    Proponents of this type of gun are usually after big, powerful fish, like tuna. But you’ll also see reef guns using heavy shafts and three bands, too.

    Tree trunks are often hand-crafted, so the guns bear the names of the creator: Riffe, Steve Alexander, Scott Merlo, Kitto/Klefstad, Daryl Wong, etc. There are some mass-produced tree trunks as well, such as the A. B. Biller guns. These don’t have as high quality of parts as the high-end guns previously mentioned, but they don’t cost quite as much, either.

    Tree trunk guns are not native to just the USA. Australians have their own version of the tree trunk, and they pioneered many of the components that are popular in the USA. Gun makers like the Paxtons and KES continue the Australian tradition of providing top quality wood guns.

    European “pea shooters”

    European guns are often called “pea shooters” because they were created for shooting small fish in the Mediterranean. They are capable of shooting larger fish as well, but the nickname has stuck.

    By design, Euro guns are rear-handled, with the crook of the hand very near the center of the barrel. This creates a gun that exhibits very little muzzle flip, and consequently, great accuracy. Another thing that makes the Euro gun so accurate is that it shoots a light shaft. Shafts heavier than 7.5mm are unusual on a Euro gun, with most shafts in the 6-7mm range. The light shaft keeps the gun from kicking, which spoils accuracy.

    Euro guns are mass produced, often using high-tech materials, like carbon fibre, kevlar, glass-reinforced nylon, etc. For the price, you get quite a lot of gun, and they are therefore a good choice for the beginner.

    The main limitation of the Euro gun is that it cannot shoot a heavy shaft. There isn’t enough mass in the gun to keep it from kicking badly, and the trigger mechanism and other components are not designed for tuna-stopping power. That doesn’t keep some Euro gun users from shooting tuna, however, but most people will use a tree trunk for that.

    Hybrids

    Some people have customized their Euro guns to be more American by adding a full length rail, an open muzzle, a heavier shaft, and extra bands. Likewise, others have customized their American guns to be more European, by using a lighter shaft, raising the bands in line with the shaft, using tahitian tips, etc. In both cases, the owner is trying to customize their gun to have some of the attributes of its across-the-world counterpart. And for the most part, these are successful hybrids, capable of taking a wider variety of fish while still retaining many of the qualities they originally possessed.

    There are some production guns that fall into this “hybrid” category.

    The Totemsub guns, made by Fabrizio D’Agnano, use a Euro trigger mechanism with a wooden stock. The wood stock allows an open muzzle to which more than one pair of bands may be fitted, eliminates barrel flexing, and offers a full-length rail. The Euro trigger mechanism, while not as strong as an American-style one, allows the handle to be placed closer inline with the shaft for less muzzle flip.

    The Daryl Wong Hybrid guns go the opposite route and use the easier-to-manuever mid-handled design and a very strong American-style trigger mechanism. The tree trunk stock is married to a Euro-style carbon fibre or titanium barrel, and it shoots a 9/32″ shaft.

    JBL guns are a curious mix of Euro and American. Like a Euro gun, they use an aluminum barrel, notched shafts, and bands in-line with the shaft. Yet, like an American gun, they have a butt extension, the handle is below the barrel, the shaft is heavy (3/8″ or 10mm) and carries a threaded tip, and it uses up to three bands.

    C4 has a hyper-Euro gun in development. This gun will use a basic Euro design but use multiple bands and a 8mm shaft.

    To some extent, you could consider the Paxman guns from Australia to be hybrids, as they are wooden guns with a single 20mm band, and a heavy tahitian shaft.

    Riffe’s Competitor series and Aimrite’s Hawaiian Arbalette are also rear-handled guns with American-style trigger mechanisms and lighter tahitian shafts.

    Merou makes an Australian-inspired carbon fibre barrel Euro gun that shoots a 7mm pinned shaft with double floppers, and uses an open muzzle with two bands. It uses a vertical reel.

    Pnuematic guns

    Pneumatic guns are the modern version of the older spring gun. Like a spring gun, the energy is stored and contained in the device, and is not lost after shooting.

    Like band guns, pneumatic guns come in rear-handled and mid-handled designs. The mid-handled guns are not as easy to find these days, but they were once very popular.

    More information on pneumatic guns is needed. Know something that you’d like to contribute?

    !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

    Amričane jaz jemljem malo z rezervo, še bolj kot ostali hvalijo svoje. Je pa nekaj zanimivih opisov, razmišljanj

    #12909

    pa še izsek iz navodil kako se ravna, zaščiti, skrbi za tikovino:

    Cleaning and Care of Teak

    Teak does not require any special maintenance other than an occasional cleaning. If left to age naturally outdoors, the surface of the wood will gradually change to a soft silvery-grey as the pigments fade. We recommend that you maintain the silver patina with regular, gentle cleaning with soft-soap flakes dissolved in warm water (not detergent). Be sure to use a non-abrasive brush or sponge, and avoid using steel wool or wire brushes. When finished, rinse the entire piece of furniture with low-pressure water to remove any dirt or remaining solution.

    Cleaners, Brighteners & Sealers

    Frontgate offers a full range of professional solutions to help maintain the beauty of your teak:

    For stained or dirty teak, Frontgate’s Gloster Teak Cleaner is a strong solution that removes all accumulated dirt and grease from the wood’s surface.

    Often used in conjunction with Teak Cleaner, Gloster Teak Brightener penetrates deep into the timber, dissolving away any remaining grease and dirt. The bleaching action of the brightener also restores some of the original natural surface color of the timber.

    Treating teak with oils or other preservatives is not necessary for protection, and will not extend the life of your furniture. However, if you prefer to keep your teak furniture at its original golden color instead of letting it weather to silvery-gray, our Gloster Teak Sealer can help maintain the wood’s hue. Teak Sealer is the modern alternative to teak oil, containing a unique blend of natural oils, polymeric additives, and light pigments. It works to seal out water and stains, protects from UV rays, and slows down the wood’s natural color change. Teak Sealer requires careful initial application and will need to be regularly re-applied for continuous protection.

    #12910

    Menci
    Član

    Verjetno bo zanimivo moje mnenje o vsebini zadnjih dveh prispevkov:

    Iz prvega dela je lepo vidno, da se koncepti pri izdelovalcih podvodnih pušk razlikujejo glede na okolje in predvsem glede na velikost rib, ki jih v tistem okolju lovijo. Hibridi med konceptoma pa nastajajo v zadnjem času predvsem zaradi povečane možnosti trženja izdelkov po celem svetu (internet).

    V drugem delu pa sam razberem bolj navodila za vzdrževanje pohištva:

    Citiram:

    Treating teak with oils or other preservatives is not necessary for protection, and will not extend the life of your furniture.

    Moje mnenje je, da so puške izpostavljene povsem drugačnim obremenitvam. O krčenju lesa zaradi napetih gum ti bo več napisal David, ki je to računal. Upogibi na lepljenih spojih, ure in ure morske vode, vroče sonce, zato je lakiranje nujno, če se želi ohranjat izgled in funkcionalnost. Poleg tega v takšnih pogojih vsak les “diha”, tudi tikovina.

    Prepričan sem, da ni pohištva, ki bi zdržal “en dopust” pod vodo, tako kot lakirana puška. Tikovina je v teh pogojih najbolj stabilen les, kar jih je, poleg idealne specifične gostote, ki omogoča plovnost puške s harpuno. Prepričan sem, da je vsak, ki je kdaj poskušal izdelati puško iz tika najprej pomislil, da bi se jo le premazalo z oljem. Bilo bi idealno poceni in hitro. Lakiranje tika namreč predstavlja poseben problem ker je les “masten”. Kljub temu vsi izdelovalci vztrajajo na lakiranju, izjema so samograditelji, ker jim ni treba prevzemat odgovornosti do kupca. Ko se iztroši, si naredi novo puško…

    lp M

    #12911

    Oprosti Menci ali nimaš prav.

    Vsi navtiki vedo, da se tikovina nikdar ne lakira, NIKDAR.

    S tem jo enostavo zaje… , spremniš njena svojstva, …., karakteristike. Enostavno si iz nje naredil hrast, ali kakšen sličen malo trši les. Če bi še malo več pobrskal po strani bi videl, da v vsakih vremenskih razmerah (pohištvo za vrt) tikovina zdrži 150 let in več in to brez lakiranja. Ravno zaradi svojih lastnosti, lakirana velikokrat sama spoka.

    Zadevo sem še enkrat preveril, pri kolegu, ki mi je pred leti to svetoval (da ne polakiram tikovine na mojem čolnu). Če jo polakiraš, pa jo moraš vsako leto brusiti in barvati, kar pa … .

    Baje se sedaj pojavljajo celo dileme, če jo je potrebno mazati s takoimenovano kitovo mastjo,oljem (mast ki je lahko dejansko kitova, ali pa ima svojstva te masti in je sintetično pridobljena). Da jo je najbolje pustiti tako kot je.

    V članku je zapisano za pohištvo (pohištvo za vrt je bolj izpostavljeno vremenskim razmeram, kot v vodi puška), ker za puške in barke tega nisem našel.

    #12912

    Uf, ste se razpisali…

    Vidim, da večina ne loči mase od teže… Masa je odvisna samo od gostote telesa in prostornine le tega – masa je enaka na luni, soncu, na zemlji pod in nad vodo… Teža se pa spreminja v odvisnosti gravitacijskega pospeška, nanjo vpliva sila vzgona…

    Andrej (mrandrej):

    »To kar se tu omenja kot povratni trzaj, to je vse tako bolj približno in temleji na subjektivnih občutkih, ki navadno niso najbolj točni.«

    Ne drži v celoti – osnova izračuna za povratni trzljaj puške je gibalna količina (podane vrednosti zmanjšanja so izračunane neposredno na puško), in nje pa lahko izračunamo silo s katero puške pri strelu deluje na roko (v odvisnosti od pomika roke – ta del je subjektiven in je različen od posameznika in njegove čvrste drže puške). Iz energijskih enačb bi tu računal samo izstopno hitrost puščice… Pa ne bom razlagal naprej, ker bom predolg za običajnega uporabnika pušk – podvodnega lovca.

    Kakorkoli, večja masa puške pomeni manjši trzljaj – to je bilo bistvo razprave in tudi drži.

    Z obliko puške pa lahko vplivamo na smer trzljaja (zmanjšanje dviga glave zaradi upogibnega momenta, ki nastane zaradi ekscentričnosti sile na »vpetje« – roko). – to je dodaten plus pri zmanjšanju smeri trzljaja – AndrejF (glede puške teak-sea).

    »Potem je še vprašanje kaj je boljše s stališča natančnosti 1×20 gume ali 2×16 (pri recimo enakovredni probojnosti na skrajnem dometu)«

    S stališča natančnosti je bolje 1x20mm kot 2x16mm, s stališča dosega in prebojnosti pa 2x16mm.

    Aleš (alesn):

    »naše gume na puškah niso postavljene v ravnino (os) puščice, zato tudi vektorji sil delujejo še v drugih smereh, ne pa samo naprej in kontra sila nazaj. pri nas kot med vektorjem trzaja in vodilom puščice nikakor ni enak 0 stopinjam. in to je glavni razlog, da si andrej s 4 gumami zgrešil kanister. puško ti cukne malo gor ali dol.«

    Postavitev gum s smerjo trzljaja nima nič… Če je kot med puščico in gumo različen od 0° pomeni samo, da guma z določeno silo potiska puščico tudi navzdol v vodilo (če ga ni po celotni dolžini, jo upogiba) – sila vztrajnosti puške pa nasprotuje sili vztrajnosti puščice, ker pa je puška »vpeta« v roko ekscentrično glede na os puščice (in te sile), pride do upogibnega momenta, ki povzroči premik glave puške gor… Zato je važno, da držimo puško dovolj močno. Kaj več ne bom pisal, je dovolj – sem že to zelo posplošil.

    Andrej (AndrejF):

    Sem prebral angleške tekste, vidim da bi Američani uvrstili naše lesenjače v hibride – jaz pa pravim, da so lesenjače že tako razširjene v našem prostoru, da sem jih dal v EURO sekcijo.

    Glede vzdrževanja tikovine ti nisem nič nasprotoval, zagotovo lahko puške mažemo tudi samo s tikovim oljem – vendar več kot enkrat letno (kot pri lakiranju). Vendar so ta navodila bolj namenjena vzdrževanju pohištva in verjetno tudi pohodnih površin – ki se jih ne lakira zato, da ne drsi (jadrnice, čolni).

    »Be sure to use a non-abrasive brush or sponge, and avoid using steel wool or wire brushes.« – še en dokaz, da bi puščica poškodovala vodilo, tudi bližnja srečanja z ostrimi skalami bi hitreje pustila znamenja…

    Vidim, da je že Menci nekaj vmes napisal – hotel je povedati, da se puške, ki so polakirane vseeno manj občutljive na vse agresivne morske vplive, ki delujejo na puško – in teh agresivnih vplivov je več kot na pohištvo, ki je samo zunaj…. Če bi jih mazali samo s tikovim oljem, bi jih morali praktično vsakokrat ko pridemo z lova (oz. vsaj enkrat tedensko)… To pa se verjetno nebi vsakemu uporabniku lesenjače dalo…

    Mislim, da smo že preveč podrobno zašli v fizikalne in teoretične vode, ki za standardnega uporabnika niso življenskega pomena (masa puške, trzljaj,….) in zaradi znanja oziroma neznanja le tega ne bodo nič boljši ali slabši lovci.

    Upam, da sem odgovoril na bistvena vprašanja in dvome, ki so se pojavili po objavi članka, zato nebi rad zašel globlje – že sedaj je za večino napisano preveč in sploh ne berejo več tega. Se raje kje dobimo, pa lahko tudi bolj podrobno kaj razložim (kar se fizike in mehanike tiče, kakšne dobre finte za lov bo pa AndrejF povedal – ker jih sigurno ve vsaj 10x toliko kot jaz).

    Lep pozdrav,

    #12913

    Jure Daić
    Admin

    Res je da nam še najboljše razumevanje fizike, mehanike, ohranjanja svojstev lesa,….. ne koristi če se ne treniramo ob streljanju na tarčo. To je lahko riba, ki jo ciljamo, še boljša pa je statična tarča. Ko sem zadnjič cilal v bazenu na tarčo sem vedno zgrešil na enak način. Nakar sem si vzel malo časa in sem še enkrat naštudiral merjenje, čez par minut sem spet streljal in sem zadeval v željno mesto. Pri tem mi ni pomagala nobena fizika ampak kurja logika kako merit in ena ura streljanja v tarčo.

    Bistvo je da je puška imela trzaj, da je nisem držal pravilno, z nekaj vaje pa sem vseeno zadeval v center!!!

    LP Jure

    #12914

    Tokrat pa res zadnjič na to temo.

    Jaz vama nič ne očitam, ni usmerjam kritike na vajino puško, …. Dal sem svoje pripombe na tvoj članek, dobronamerno, da se stvari razčistijo in dorečejo tako kot so, ne pa da zavajamo ljudi na tej strani. Enako pričakujem tudi tvoje pripombe na moje članke. Osebno mi hvala nič ne pomeni, saj nobena stvar ne more biti popolna in je zelo pomembna in konstruktivna pripomba. Hvala je velikokrat, običajno lezenje v ta_zadnjo.

    Še enkrat ti povem, da je članek super in super da si ga dal na splet, napiši še kakšnega, zgodbico ali kaj sličnega na našo temo.

    O trzaju smo se veliko pogovarjali v MB pa žal nismo prišli do tega zaključka kot ga vemo sedaj. Smo pač bolj slabi (nikakvi) tehniki, fiziki, … .

    Glede tikovina pa je tako kot sem napisal. Seveda vidva lahko uporabljata sistem barvanja tikovine, nihče vama tega ne more preprečiti, dejstva pa so taka, da s tem pač spremenita name, karakteristike tega lesa in ga izenačila s hrastovino n.p.r., potem pa bi bilo bolje, da dejansko uporabita hrastovino (cenejša in lažje vzdrževati-lakirati, kot tikovino) jo pajcata (ali kako se reče lužiti les da dobiš določen barvni odtenek) na tikovino.

    Jaz pa sem to napisal, da se ne bo zgodilo, da bo kdo kupil barko iz tikovine, jo prelakiral, potem pa tožil Sandija, ker je to pisalo na forumu H2Oteama, da se tako počne s tikom.

    Tekst o lesenjačah sem pa dal gor, prilepij k pisanju, ker je zanimivo kaj drugi pravijo o njih, če se že o njih pogovarjamo.

    Kot sem že rekel stalno se lahko dobimo in pogovorimo. Glede ribolovnih fint pa si lahko izmenjamo izkušnje. Sem prepričan, da jih imate tudi vi takšne, ki jih jaz ne vem, poznam. Kot pravim našim:” ribarjenje in ribarsko prigovaranja” po Hektoroviču. Stalno dobrodošla(li) tudi v Kosirini, če bosta istočasno na morju (tudi hodite poleti na Murter, če se ne motim).

    Običajno je tako, da imam tudi na dopustu zelo malo časa, zato je kakšen predhoden dogovor dobrodošel, da ne bo izgledalo, kot da niste bili nezaželjeni.

    #12915

    Menci
    Član

    Hja, dileme bodo vedno:

    http://forums.deeperblue.net/showthread.php?p=575129#post575129 kjer se omenja limonino olje kot idealno zaščito…

    lp

    #12916

    Menci
    Član

    Ne Andrej, ni zamere, samo mnenja so se kresala! Je bila tema preveč zanimiva, da bi ostal tiho…

    lp

    #12917

    Super in prav.

    Sedaj pa si poglejte še drugo temo pod isto zbirko: Nekaj iz zgodovine razvoja pušk za podvodni ribolov

    #12918

    Hehe ste face. Vsi bi pišete še samo zadnje poste :). Pa pustite da se debata razvija naprej saj je zanimiva. Koga pač fizika ne zanima pa naj ne bere, sem pa siguren da je marsikdo tak ki ga to zanima in drugje ne najde.

    Upam, da se nobeden ne počuti napadenega v takšnih temah, saj bi to bilo škoda. Kot je Andrej že omenil smo večkrat razglabljali o trzaju pa ne prišlo do pametnega zaključka tukaj pa je zdaj kar nekaj zanimivih tez in idej.

    Le tako naprej. Pomoje je to ena najboljših tem na forumu.

    Pa seveda hvala vsem za strokovna pojasnila predvsem pa Davidu, da se je ojunačil in napisal članek.

Prikaz 21 prispevka (od skupno 38)
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.