Bom pristavil lonček, v nadaljevanju je zapisnik Hrvaške zveze za športni ribolov v letu 2016, kjer je predstavnik ministrstva mirno priznal, da se zavedajo kršitev, vendar do letos kazni niso bile tako visoke, da se ne bi splačalo kršitev nadaljevati 😯
Bodite pozorni na 2. odstavek na 2. strani, več pa je o tem pisalo na spletni strani HSSRM, ko je bilo aktualno, zdaj nisem iskal po arhivu.
Kar se tiče zaščitenih območij je tako, da so omejitve samo v narodnih parkih (Kornati in Lastovo, ki pa ima drug režim), zaščitena območja (“zaštiteni krajolik”), ki jih določi lokalna skupnost nima takšnih omejitev. Tako je celoten polotok Premantura (pogovorno Kamenjak), od vasi Premantura do rta Kamenjak, vključno z otoki Fenoliga, Porer in Albanež (za ostale iz Medulinskega arhipelaga nisem prepričan) del Parka prirode “Donji Kamenjak”, pa ni nobene omejitve glede podvodnega lova. Na drugi strani pa so Brijoni narodni park in je ribolov prepovedan…
Sicer pa je zanimiva debata na podvodni.hr, pod temo Obavijesti, novosti… – DPS Zagreb, kjer so odprli to temo.
Tako pa zadevo tolmači EU:
Posredujemo vam informacije, ki so nam jih posredovale pristojne službe Evropske komisije in odgovarjajo na vaše vprašanje o pravilih nediskriminatornosti in svobode opravljanja storitev, ki veljajo za države članice EU. V Evropski uniji velja svoboda opravljanja storitev, o kateri govori Člen 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije (glej http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/..0047:0199:SLDF);. V skladu s Členom 57 Pogodbe so „storitve“ takrat, kadar se praviloma opravljajo za plačilo in kolikor jih ne urejajo določbe, ki se nanašajo na prosti pretok blaga, kapitala in oseb. Po analogiji sodbe Sodišča EU z dne 21. oktobra 1999 v zadevi C-97/98, Jägerskiöld [1999] ECR 7319, § 35 in 36, pravila, ki določajo izdajanje dovoljenj za ribolov v neki državi članici Evropske unije za državljane, ki niso državljani te države članice, lahko zapadejo pod Člen 56 Pogodbe. Svoboda opravljanja storitev, o kateri govori Člen 56, vključuje tako svobodo ponudnika, da nudi in zagotavlja storitve prejemnikom v neki drugi državi članici, kot tudi svobodo prejemnika, da neovirano koristi storitve ponudnika s sedežem v drugi državi članici. Ta temeljna pravica tako vključuje pravico prejemnikov storitev, posebej turistov, da koristijo te storitve v drugi državi članici pod enakimi pogoji kot državljani te države članice (primerjaj sodbo z dne 31. januarja 1984 v zadevah 286/82 in 26/83, Luisi in Carbone [1984] ECR 377, §16; in sodbo z dne 15. marca 1994 v zadevi C-45/93, Komisija/Španija [1994] ECR I-911, §5). Načelo enakega obravnavanja ne prepoveduje le očitne diskriminacije na podlagi nacionalnosti, ampak prepoveduje tudi vse prikrite oblike diskriminacije, ki z uporabo drugih kriterijev razlikovanja dejansko vodijo k enakemu rezultatu. Odklon predstavlja le Člen 52 Pogodbe, ki govori o posebni obravnavi tujih državljanov zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja. Načelo prepovedi diskriminacije državljanov Evropske unije na podlagi državljanstva pa vsebuje Člen 18 Pogodbe. Kot že poudarjeno, omenjene ugotovitve veljajo za države članice Evropske unije, v katerih velja evropski pravni red, ne pa za države, ki niso članice. S spoštovanjem, Vendar pa se do danes še nič ni spremenilo. Predlagam, da vsi zainteresirani množično naslovite zahteve po odpravi diskriminacije na Evropsko komisijo, predstavništvo v RS : Evropska komisija / European Commission Predstavništvo v Republiki Sloveniji / Representation in Slovenia Breg 14, 1000 Ljubljana, Slovenija tel.: + 386 1 252 88 00 fax.: + 386 1 425 20 85 Email.: comm-rep-lju@ec.europa.euhttp
/ec.europa.eu/slovenija Mogoče bo množičen odziv kaj pripomogel, da se zadeva premakne. Konec koncev imajo predstavniki EK nalogo, da upravičijo svoje dobro plačane službe in storijo kaj za državljane.
