Električni skat
Kakor navadni skat in morski bič živi tudi električni skat na pol zakopan v pesku; prikaže se le, kadar si išče hrane. Njegovi električni udarci dosežejo okoli 30 voltov; človeku ni posebno nevaren, pač pa neprijeten! Lovimo ga na pesku, kjer počasi plava s premikanjem repa. Streljamo najbolje od zgoraj.
Preberi večMurena
Murena ima prav tako kot gruj kačasto telo, le nekoliko bolj bočno stisnjeno in krajše. Barve je črno-rumene pegaste. Zadržuje se na kamnitem dnu v srednjih globinah med razpokami, kjer se lahko podnevi skriva, ponoči pa odhaja na lov. Kot požrešna riba je zelo napadalna. Ima okusno meso, ki je bilo posebno v času Rimljanov zelo cenjeno; redili so jih v posebnih ribnikih in jih hranili celo s človeškim mesom. Pri lovu na murene moramo biti zelo previdni, ker je ugriz strupen. Bolje je, da se jih začetnik izogiba.
Preberi večMorski psi
Tudi v Jadranu žive morski psi. Nekatere manjše vrste, ki dosežejo komaj metrsko velikost, so človeku nenevarne ter jih obalni ribiči love s trnki (parangali). Nevarne vrste dosežejo večjo dolžino in običajno spremljajo parnike ali pa slede jatam sardel in drugih majhnih rib. Tako lahko zaidejo tudi pri nas v Jadranu bliže k obalam. Če se vodni lovec sreča z morskim psom, ki namerava napasti, je morda najbolje, da se čim prej oddalji. H. Hass piše, da je dobro v morju glasno zakričati, da s tem žival preplašimo. Po možnosti ostanimo pod površino in se tako približujmo bregu. Če čofotamo po površini, smo psu prav gotovo najboljša vaba, v morju pa smo mu »enakopravni«, zato se nas ne bo zlahka lotil.
Preberi večHobotnica
Hobotnica je glavonožec z osmimi kraki s priseski. S kraki spretno hodi po dnu, lahko pa tudi plava z izbrizgavanjem vode. Zadržuje se v luknjah, zato jo tam tudi največ lovimo: če ni velika, brez skrbi streljamo nanjo, ker človeku ni nevarna.
Preberi več