Puščica za podvodni lov

vsaka riba zahteva svojo puščico

Na tržišču je na voljo in v praksi se uporablja različne vrste puščic, ki so iz

• različnega materiala (trdote, žilavosti, …),
• različne obdelave (cinkano, nerjaveče, eluksirano, bromirano, …), kar jo ščiti predvsem pred korozijo ter
• različne debeline (od 6mm – 9mm).

Tako, lahko za vsak način lova in tudi za vsak plen najdemo primerno puščico.

Z debelejšo puščico dobimo večjo težo in s tem nekaj več kinetične energije – prebojne močil, seveda pa manjši domet. Debelejše se uporabljajo za večje primerke, praviloma so narejene iz bolj žilavega in manj trdega materiala, kar je dobro predvsem pri večjih primerkih, saj se takšna puščica prej zvije in težje zlomi (poči), kar nam omogoča, da večji primerek lažje obdržimo na puščici.

Puščice iz trdega materiala ob zvijanju (trzaju ribe) zelo pogosto pokajo, posledica česa je izguba ulova in puščice. Zgodilo se mi je že, da je riba (lica nekje okrog 10 kg, zobatec,…), reagirala tako sunkovito, sam pa sem jo preveč zategnil, da je puščica v najšibkejšem delu počila. In adijo obe.

Trde puščice so primerne predvsem za lov manjše ribe in lov rib po luknjah, saj trdota materiala ščiti ostrino puščice pred uničenjem, ko zadevamo skale. Obstajajo tudi takšne, ki imajo vrh, špico izdelano iz posebno trdega materiala.

Puščica je najšibkejša na urezih, ki služijo za zatikanje gume s podkvijo. Ti urezi naj bodo čim bolj plitvi. Običajno ima puščica eden ali več teh urezov, ki so v medsebojnem razmaku, z namenom uravnavanja moči izmeta gume, ki deluje na puščico.

Z namenom, da ne bi izgubili plena v primeru loma puščice na urezu, se pred prvim urezom napravi še ena luknja skozi katero se napelje vrvica, tako da v primeru loma vrvica obdrži puščico in tako plen na puščici.

slika 3: Puščica je na špicu puške pritrjena z vrvico.

Nekateri proizvajalci delajo puščice brez urezov, z navarjenimi kavlji za zapenjanje gume. Takšne puščice so močnejše (nimajo omenjene šibke točke), problem predstavljajo ti kavlji, ki predstavljajo dodaten upor in malo zanašajo puščico.

Seveda pa mora za takšno puščico biti tudi drugačna glava na puški, najprimernejša je tista, ki ima za tek puščice pripravljen urez, ne pa luknjo ter način fiksiranja puščice k puški z vrvico. Nekateri uporabljajo tudi magnet. Kar pa je lahko tudi prednost: tako nastavljena puščica omogoča natančnejše merjenje – posebej, če merimo preko puščice in bolj trdno fiksira puščico, kar nam pride prav predvsem pri streljanju v »nenormalnih« položajih (ko držimo puško poševno, v padu, …. ).

slika 4: Puška ima narejeno pritrjevanje z vrvico in še dodatno varovalo.

Praviloma lahko puščice različnih proizvajalcev uporabljamo na različnih vrstah pušk. Pri nekaterih puščicah pa je malenkostna razlika v zadnji zarezi (bolj pomaknjena nazaj, puščice, ki jih kupimo pri SEPA, mislim, da so OMER-jeve), kar nam zelo otežuje zapenjanje (podkve) gume na zadnjo zarezo (vsaj pri IMERSION-ovih puškah).

Obstajajo tudi takšne puščice, ki za pritrditev vrvice, na kateri zadržimo puščico, nimajo luknje, temveč drsnik, na katerega pripnemo vrvico (glej sliko 5).

Preko luknje ali drsnika (možno samo za puščice, ki se jim ost privije na puščico) se puščica pripne na vrvico, s katero podvodni lovec zadrži puščico (jo obvladuje) in tako tudi plen. Tudi načinov, kako zavezati vrvico na puščico, je več:

• z zanko s posebnim vozlom

• z zanko, ki smo jo naredili s pomočjo objemke

• z navadnim vozlom (tega je pred razvezovanjem dobro zavarovati z lepilom, ga zalepiti-pazite, da ne vzamete vodotopnega lepila) na zadnji luknji puščice,

• z navadnim vozlom na sprednji luknji puščice, v tem primeru moramo vrvico povleči tudi skozi zadnjo luknjo.

Pri vezanju vrvice na puščico moramo paziti:

• da vrvica ne ovira natančnosti leta puščice. To bi se lahko zgodilo, če bi bila zanka na puščici krajša, kot je ostanek puščice (kot je razdalja od luknje do konca puščice),
• da vrvica ne ovira zatikanja podkve – zapenjanja gume v utore. To bi se lahko zgodilo, kadar bi bila zanka preko ali konec zanke v bližini zareza za zatikanje podkve – gume.

Vrvica je na drugi strani zvezana na:

• puško, kadar lovimo manjše ribe,
• na mulinet (kolesce z vrvico), brez katerega se naj ne bi spravili na večjo ribo od 5 kg,
• za zelo velike ribe pa je primerneje, da je vrvica pritrjena na bojo, saj bomo tako obvarovali puško,
• za večje ribe lahko na bojo pritrdimo tudi samo puško, kadar je puščica z vrvico pritrjena na mulinetu ali puški, vendar je v tem primeru še vedno verjetnost, da bomo izgubili tudi puško.

Vozel s katerim zvežemo puščico na puško, na vrvico mulineta, … mora praviloma biti narejen tako, da ga je mogoče zelo hitro, z lahkoto odvezati. Običajno je to vozel z zanko, ki se z vlečenjem dela vrvice, ki gre proti puščici zateguje, s potegom za kratek konec vrvice, ki je ob zanki pa se razvozla. To nam pride zelo prav, kadar moramo ločiti puško od puščice (n.p.r.: kadar se nam puščica zagozdi pod skalo, jo lahko dobimo iz votline pri drugi odprtini, kot smo v njo ustrelili…), da ne rabimo rezati vrvice.

Nikdar ne smemo svojega življenja izpostavljati zaradi puške, puščice ali katerega koli dela opreme. Opremo lahko stalno nadomestimo, če ostanemo živi seveda.

slika 10: Puščice
1, 2, 3 – ost z dvojnim krilcem, eno pod drugim,
4 – ost ki se natakne na vmesnik in je povezana s puščico z jekleno
vrvjo preko vmesnika,
5 – ost brez krilc, ki se natakne na vmesnik in je s puščico povezana
preko drsnika,
6 – puščica ki ima špico s krilcem vkomponirano (dolgo krilce),
7 – puščica ki ima špico s krilcem vkomponirano (kratko krilce).

Puščica je oslabljena tudi na osi, na kateri je pritrjeno krilce. Ta os mora biti vzporedno z urezom, drugače prihaja do zanašanja puščice. Tudi sam pogled preko vrha puščice, ki ima pomaknjeno krilce desno ali levo, bo pomenil neko dodatno nesigurnost pri ciljanju. Krilc je lahko tudi več (dva ali tri). Lahko so eno za drugim (kar je lahko dodaten varnostni moment, če se puščica prelomi pri prvem krilcu, še vedno ostane drugo, če je riba prešla preko njega seveda) ali tudi eno nasproti drugega (zgoraj spodaj). V primeru, da sta krilci nasproti, je tudi strel natančnejši, saj se upora krilc nevtralizirata, vendar se upor poveča, kar zmanjša domet.

S puščico z dvojnim (in tudi daljšim) krilcem vam ne priporočam loviti po luknjah, saj nam bo puščica skoraj prav-gotovo zapela in jo bomo težko izvlekli iz skale. Krilca so lahko tudi večje dolžine, tako puščico z več krilci, kot tisto z daljšimi krilci, uporabljamo za lov večjih primerkov rib (lažje jih zadržimo na puščici), predvsem zobatcev, palamid, gofov, lic, …. Krilca morajo biti stalno prosta, se gibati prosto, niti v enem položaju se ne smejo zapeti in tako obstati.

Vkolikor uporabljamo puščico z dvema krilcema enim pod drugim, se priporoča, da se preko spodnjega (preko obeh če sta eno pod drugim) napne tanek obroček (oring – notranji fi 1mm – 2mm večji kot je fi puščice), ki drži spodnje krilce k puščici.

Puščice, ki imajo namesto špica in krilca navoj, na katerega se privije ost (špica s krilci, ali več zob – tri ali pet zob s krilci ali brez krilc s prisekanim ven štrlečim materialom, ki služi kot zagozda – zaščita, da se riba težje sname s puščice – nadomešča funkcijo krilca).

slika 11: Ost pet zob (z ven štrlečimi zagozdami, ki imajo enako funkcijo kot krilca).

Tudi takšne imajo svoje dobre (ni tako velike oslabitve, v primeru izgube ostrine, uničenju osti se ta lahko zamenja – puščico pa lahko dalje uporabimo, … ) in slabe lastnosti (večji upor, več zob bolj poškoduje ribo, ….. ).

Obstajajo tudi takšne osti (špice), pri katerih sta dela, ki se navije na puščico in del s krilci ločena in se drugi pritrdi na prvega z konusnim nastavkom, ter se po tem, ko smo zadeli ribo loči od puščice, ter tako obvaruje puščico pred zvijanjem in bolje fiksira plen.

Obstajajo tudi takšne osti, ki nimajo krilc (na sliki 5 špica 5), špica se s konusnim nastavkom pritrdi na puščico in je v sredini pritrjena z jekleno vrvjo na puščico (drsnik). Ko se zagozdi v ribo, riba in lovec zategneta, se loči od puščice in zarije poševno v ribo oziroma, če jo prebije, zadrži ribo na vrvici (deluje kot krilce).

V zadnjih letih (10 let) se najpogosteje uporabljajo, da rečem klasične puščice z luknjo za pritrditev vrvice in vkomponirano špico s krilcem.

Dolžino puščice prilagajamo dolžini puške. Običajno proizvajalec (obstaja standard) določi, katera dolžina puščice, spada k kateri dolžini puške. Ker pa je potrebno puško med drugim tudi prilagajati lovcu (majhen lovec zaradi kratkosti telesa in okončin ne more napeti zelo velike puške), lovci včasih uporabimo malenkost daljšo puščico, kot je normirana za določeno dolžino puške. Seveda s tem spremenimo neke lastnosti.

Ker so vse puščice izdelane serijsko in običajno tudi strojno, priporočam, da pred uporabo na puščici uredite:

• zgladite oster rob na luknji(ah), skozi katere privežemo vrvico. Ti robovi so običajno precej ostri in takšni povzročijo prerez vrvice. Nekateri vrvico v predelu, kjer gre skozi luknjo, se stika z robovi luknje, ojačijo z lepilnim trakom.
• uredite krilca tako, da se ne bodo zapenjala in bodo prilegala čimbolj puščici (tako imela manjši upor).
• zelo pomembna je tudi ostrina puščice. Pravilno, ostro nabrušena puščica jamči siguren zadetek ribe pod vsakim kotom, medtem ko neostra običajno zdrsne ob ribi.