Prevod članka Aharon & MT Solomons, 20 Safety Rules for Freediving na www.DeeperBlue.com.
1. Nikoli se ne potapljaj sam – izberi si potapljaškega partnerja
- Globina – nikoli se ne potapljaj istočasno kot partner
- Vrv – varnostni potapljač varuje področje ob potapljaški vrvi, ki ji sledi prosti potapljač pri doseganju globine.
- Partner – usposobljen mora biti za reševanje do globine vsaj 15m in obvladati tehnike prve pomoči, masaže srca in umetnega dihanja.
- Spremljanje – cilj spremljanja je plavanje s prostim potapljačem v najnevarnejšem območju dvigovanja, to je med 15m in površino. Spremljevalni potapljač mora biti z obrazom obrnjen proti prostemu potapljaču. Globina, od katere se spremlja prosti potapljač do površja, je odvisna od njegove končne globine in naj ne bo večja od 15m. Pri vseh potopih je spremljevalni potapljač odgovoren za časovno usklajenost – svoj potop naj začne po polovici pričakovanega časa potopa.
- Vsi potopi nad globino 30m zahtevajo ustrezno pripravljeno avtonomno potapljaško opremo za reševanje. V primeru posebnih pogojev v vodi (slaba vidljivost, močan vodni tok, jezera,…) mora biti v vodi več varnostnih potapljačev.
2. Nikoli se prosto ne potapljaj po potapljanju z avtonomno potapljaško opremo
- Dušik, ki ostane v tkivu (telesu) po prostem potapljanju, lahko vodi do dekompresijske bolezni (izločanje dušika v obliki mehurčkov), ko se pri prostem potapljanju hitro dvigamo proti površini. Potapljači s PFO (napaka srca, ki delu krvi dovoli, da uide iz venoznega krvnega obtoka v arterijskega, ne da bi pri tem prej šla skozi pljuča.) sodijo v bolj rizično kategorijo.
- Počakaj vsaj 12 ur po potapljanju z avtonomno potapljaško opremo, preden se začneš prosto potapljati.
3. Nikoli ne “testiraj” vzdržljivosti ušesnega bobniča
- Pritisk izenačuj le pri potopu (v prvih metrih pogosteje, nato približno vsake 3 m). Če ne moreš izenačit, ne poskušaj to s silo – v takšnem primeru takoj prekini potop. Ne izenačuj pritiska pri dviganju – vračanju na površino.
- Če uporabljaš nosno sponko, jo je potrebno odstraniti pred začetkom dvigovanja.
- “Moram doseči dno na 40m, čeprav nisem mogel več izenačit tlaka v ušesu pri 36m” je igra z življenjem, zapeljiv proces, katerega rezultat je lahko predrtje bobniča in hude posledice – ekstremna vrtoglavica, slabost in bruhanje.
4. Vedno bodi ustrezno obtežen
- Nevarno je biti preobtežen. To lahko povzroči probleme pri izenačevanju tlaka ob (prehitrem) potopu in preveliko porabo energije ob dvigovanju na površje. Posebej nevarno je potapljanje z debelejšimi neoprenskimi oblekami. V praksi velja pri potapljanju v globine kot ustrezna obtežitev nevtralna plovnost na globini 15m.
5. Pred globokim potopom pripravi plan potopa in njegov potek
- Pomembno je, da vsak potapljač pozna delo drugih v ekipi, ki se potaplja in opravlja varovanje med potopom.
- Kdo skrbi za varnost koga in kdaj.
- Kaj storiti v primeru nesreče.
- Kako bodo pogoji v vodi vplivali na varnost – npr. vidljivost, vodni tok, temperatura, valovanje, oddaljenost od obale in promet na vodi.
- Vodni tok je eden najpomembnejših faktorjev, ki jih moramo upoštevati. Pri potopih s konstantno obtežitvijo zahteva močnejši tok veliko več napora potapljača, da ostane ob vrvi.
- Slaba vidljivost zahteva dodatne ukrepe za doseganje varnosti.
- Temperature vode vpliva na izbiro obleke in posledično na obtežitev potapljača.
- Spregledati ne smemo stanja na površini vode, saj lahko valovi, nizko sonce, promet na vodi vplivajo na varnost in vidnost potapljača.
6. Odstranite dihalko iz ust
- Pri dosegu površine lahko izpihovanje vode iz dihalke vodi do nezavesti v plitkih vodah (SWB), če je prosti potapljač blizu svojega maksimuma. Na globinah lahko zadrževanje dihalke v ustih otežuje izenačevanje tlaka in ob krčenju diafragme lahko pride do vdiha vode.
7. Nikoli ne izdihni pod vodo ali na silo izdihni na površini
- Izdih pri dvigovanju lahko povzroči probleme pri izenačevanju tlaka. Zaradi izdiha se spremeni plovnost, kar pomeni večji napor za dvigovanje in možnost SWB. Zaradi padca tlaka v pljučih gre preostanek kisika v pljuča (in ne možgane), posledica česar je lahko SWB. Vsako spreminjanje diafragme deluje kot pobuda na mehanizem vdiha.
8. Ne potapljajte se brez ustrezne opreme in označb
- Varnostna potapljaška vrv označuje koridor oz. pot, ob kateri varnostni potapljač spremlja vračanje potapljača iz globine. Rabi za pomoč in orientacijo potapljaču pri spuščanju v globino in dviganju na površje.
- Če se za pritrditev varnostne vrvi uporablja boja (ne čoln), naj bo ta zaradi vidnosti ustrezne barve in velikosti, da se lahko nanjo obesimo ali uporabljamo za počitek.
- Vrv naj bo bela ali druge svetle barve, debela vsaj 10mm, da omogoča dober oprijem. Potapljač jo lahko uporabi v primeru zlomljene plavuti, krča,… za poteg do površine.
- Čoln na kraju potopa naj bo opremljen z zastavo, ki označuje potapljače v vodi.
9. Med globokimi potopi imejte ustrezne časovne presledke
- Med dvema potopoma mora biti vsaj 5 do 8 minut časovnega presledka, da se stanje CO2, O2 in mlečne kisline vrne na normalno raven.
- Če s potopi presegate 85% svojih zmožnosti, lahko nastanek mlečne kisline nevarno vpliva na naslednje potope, zato izvedite le en do dva potopa blizu svojih maksimalnih zmožnosti.
10. Nikoli se ne nadihavajte (hiperventilirajte)
- Nadihavanje pomeni več kot 15 vdihov na minuto. To povzroči večjo napetost pred potopom, višji srčni utrip in nižjo raven CO2. Neustrezno ravnovesje med CO2 in O2 lahko podaljša čas pod vodo (potreba po vdihu se pojavi kasneje), ob dejansko isti količini O2 pa lahko to vodi k SWB. Ustrezno umirjeno, globoko in počasno dihanje s sproščanjem in koncentracijo pred potopom ima naslednje cilje: nasičenje telesa s O2, nizek srčni utrip
11. Izogibajte se prehitrim obratom
- Prehiter obrat proti površini na koncu spuščanja lahko povzroči nezavest – “deep water blackout”. To še posebej velja za globoke potope, kjer je “blood shift” pomemben faktor.
12. Ne glej dol med spuščanjem oz. gor med dvigovanjem
- Gibanje vratu povzroča težave pri izenačevanju med spuščanjem in pri dvigovanju vpliva na tok krvi do možganov in povečan tlak na področju receptorjev tlaka, kar lahko vpliva na povečan srčni utrip.
- Gledanje v smeri plavanja z obračanjem glave je tudi nasproti hidrodinamični poziciji v vodi.
13. Ne povečuj tempa v zadnjem delu dvigovanja
- Minimalno potrebno gibanje je osnova za ohranjanje O2, nizkega srčnega utripa in čim manj mlečne kisline v mišicah. Obrat na globini je potrebno izvesti počasi in umirjeno s čim manjšim naporom, prav takšno mora biti tudi plavanje proti površini.
14. Nevarnosti potapljanja s praznimi pljuči
- Potapljanje s “praznimi pljuči” spada med zahtevnejše tehnike potapljanja za treninge in se izvaja samo ob ustreznem nadzoru – inštruktorjem oz. spremstvu. V nasprotnem primeru lahko neustrezno izvajanje vodi do težjih poškodb ali celo smrti.
- Potapljač začne potop z malo O2 in lahko pade v nezavest (blackout) brez opozorila na globini, kjer ima še negativno plovnost. Če potapljač ne dobi krča za zaprtje grla, bo podtlak v pljučih posesal vodo v pljuča in utopitev je neizbežna.
- Partner mora potapljača s praznimi pljuči spremljati ves čas njegovega potopa.
- Potapljanje s praznimi pljuči se naj ne izvaja z obtežitvijo.
15. Konec potapljanja v primeru izgube kontrole gibanja ali nezavesti
- Ob kakršnikoli izgubi kontrole gibanja ali nezavesti mora potapljač prenehati s potapljanjem za ta dan. V primeru pomodrenja (ustnice, koža) je potapljač dosegel svoje meje, zato naj nadaljuje le s plitvejšimi potopi.
16. Posvetite dovolj časa psihološki pripravi
- Telo potrebuje čas za prilagajanje novim razmeram zadrževanja sape in večjega pritiska. Velik vpliv na prilagajanje ima temperatura in je tu ne gre podcenjevati kljub temu, da je telo zelo prilagodljivo za drugačne pogoje.
- Brezglavo potapljanje v velike globine ima lahko psihološke posledice ali podzavestni strah. Pljučni endem, pljučna barotrauma, sinusi ali problemi s srcem imajo na vse negativen vpliv.
17. Izogibajte se negativnim namigom
- Negativni namigi lahko vplivajo na stres in posledično večjo nevarnost SWB. Psihologija prostega potapljanja je močno povezana z mentalno močjo posameznika, pozitivnim razmišljanjem in sugeriranjem.
18. Ne potapljajte se utrujeni ali če vas zebe
- Mraz, utrujenost, alkohol in droge negativno vplivajo na ocenjevanje pogojev in sposobnost zadrževanja sape. Eden prvih simptomov podhlajenosti je utrujenost in neustrezno ocenjevanje mlečne kisline v mišicah. Takoj, ko začutite hlad, vaša zmožnost zadrževanja sape upade.
- Poln nos in sinusi vodijo do problemov pri izenačevanju in povečujejo nevarnost poznano kot “reversed ear” (zapora Eustahijeve cevi, ki povzroči, da ostane zrak ujet v srednjem ušesu. Ob dvigovanju ta zrak ekspandira in lahko predre bobnič).
19. Hrana in hidracija
- Priporočljivo je, da se ne potapljate vsaj 4 ure po polnem obroku in 2 uri po lažjem obroku. Velika količina krvi z vsebnostjo O2 se zaradi presnove preusmeri na prebavni trakt (ne v možgane). Prehranjevanje za prosto potapljanje je posebno poglavje, ki ga je dobro poznati.
- Do dehidracije pride pri prostem potapljanju zaradi številnih faktorjev; potapljaški refleks sesalcev (večje izločanje urina), zgubljanje velike količine vode med dihanjem in kemijski procesi v telesu za pridobivanje energije.
- Voda mora biti vedno na voljo med potapljanjem, saj dehidracija močno poveča izpostavljenost SWB in negativno vpliva na zmožnost izenačevanja tlaka.
20. “Spoznajte se”
- Prosti potapljač ni vrhunski atlet, v vrhunski formi na vseh potopih. Zato je nujno upoštevati aksiom – “naredite svoj najslabši dan najboljši”.
- Dobro poznavanje sebe, svojega počutja in pripravljenosti v vseh trenutkih nam pomaga, da poznamo svoje trenutne zmožnosti in vemo, kdaj je čas za umik oz. prenehanje za ta dan. Vzroki za to so lahko problemi z ušesom, strah, vročičnost, neustrezno počutje, utrujenost,…, zato pamet v roke.