Z gliserjem na kopno

Nenavadna nesreča, ki nekako ne sodi med potapljaške, vendar bi jo vseeno omeni, ker ne- nazadnje potapljači običajno za prevoz po morju uporabljamo gliserje.

http://arhiv.slobodnadalmacija.hr/20050620/crnakronika02.asp

Nesreča se je zgodila 15. – 16. junija 2005, osnovni podatki o nesreči so bili posredovani v časopisu Slobodna Dalmacija nekaj dni za tem.

Ker sem se v tem času nahajal na lokaciji blizu nesreče, mi moja radovednost ni dala, da si zadeve ne bi tudi sam ogledal. Istočasno sem posnel še nekaj fotografij.

Tudi sam poznam nekaj podobnih nesreč, vendar se večina njih ni končala tako srečno (brez poškodb) kot tale.

Običajno je vzrok takšnih nesreč nepazljivost in predvsem neznanje pri navigaciji.

Vožnja po morju ni enako kot se peljati po cesti. Čeprav morje zgleda kot široka lepa (predvsem, ko je mirno) avtocesta, temu še zdaleč ni tako. Če se vozimo po cesti, se peljemo po za vožnjo pripravljenem terenu, ki naj bi služil skoraj izključno temu namenu. Medtem ko pa so morja, oceani, … prostranosti, ki so sicer tudi namenjene vožnji – plovbi, vendar še zdaleč ne tako enostavni, kot po cesti. Na njem niso označene vodne poti (obstajajo sicer neki tradicionalni koridorji), ponoči ni osvetljeno – barke običajno tudi nimajo, ne uporabljajo žarometov kot avtomobili. Ravno zato je potrebna dobra navigacija, ki vključuje planiranje poti, rute, po kateri bomo vozili.Skrbno je potrebno pregledati, če na planirani poti in njeni bližnji okolici ni kakšnih ovir (otokov, obale, čeri, plitvin – ki bi jih lahko dosegli s kobilico plovila). Če so, je potrebno pot speljati tako, da se jim bomo izognili, najbolje čimdalje naokrog. Na takšnih mestih moramo biti še posebej pozorni, saj se nam lahko kar hitro zgodi, da so nas tok, valovi, veter, .. zanesli iz začrtane poti in smo na nevarni poti, da zadenemo ravno tisto oviro, ki smo se ji želeli izogniti.

Seveda moramo planirano pot tudi ves čas kontrolirati, ravno iz razloga valov, vetra in morskih tokov, ki nas iz njene linije zanašajo.

V kolikor se med potjo premislimo in želimo spremeniti smer, naš cilj, peljati po drugi poti do cilja, je najbolje, da se ustavimo in od lokacije ponovno planiramo novo pot.

Iz svojih izkušenj vam povem, da se ne gre zanesti na elektronske navtične karte in GPS-e, ki nas vodijo po njih. Karte niso 100% natančno prenesene v elektronsko obliko. Posebej so nevarne čeri, ki se nahajajo blizu kakšnega kopnega, ki so se izgubile ob digitalizaciji – skeniranju kart. Zato pot preverite tudi na klasični pomorski karti.

Če vozite ponoči, imejte v mislih, da vam svetloba, osvetlitve čolna, luči zožijo zenici in tako zmanjšajo možnost videnja objektov, obale v temi. Posebej ponoči ni dobro voziti preveč blizu obale, saj so nekateri rti, zalivi precej zaviti in se nam lahko zgodi, da na strani vidimo obalo oddaljeno 10-20m od nas, pred nami pa je rt, na katerega obalo se bomo zaleteli.