Takole so iz nevednosti ali senzacionalizma (Jože Turk meni, da bi moral namesto ali napisati in!) zapisali v Dnevniku 7. oktobra 2008. Podvodni lov je poleg nekaterim novinarjem, tudi širši javnosti manj znan, zato pojdimo po vrsti.
Podvodni lov (poimenovanje podvodni ribolov ne odraža bistva športa) je potapljaška športna zvrst, kjer podvodni lovec s tehniko prostega potapljanja (imenujemo jo tudi potapljanje na vdih) lovi ribe. Osnovno opremo podvodnega lovca sestavljajo: maska, dihalka, plavuti, podvodna puška. Zakon podvodnemu lovcu nalaga, da za seboj vleče signalno bojo (plovec), s katero označuje mesto potapljanja.
Že pri opremi podvodnega lovca je prisotno zmotno prepričanje o namenu uporabe posameznih delov opreme. Zato najprej razbijmo nekaj mitov. Pri športnem podvodnem lovu lovci ne smejo uporabljati dihalnih aparatov. Podvodni nož ni orožje s katerim bi se spopadli in ubranili morskega psa, ampak orodje s katerim lahko prerežejo mreže ali nylonsko in druge vrvice, ki so ostanki parangalov ipd., če bi se vanje, po nesreči zapletli.
Podvodne puške (gumarice), še posebej pa njihove puščice, s katerimi lovci love v Jadranu, niso primerne za lov na morske pse, kaj šele za orjaka kot je beli. Puške niso dovolj močne, ker imajo le enojne ali dvojne elastike za napenjanje, puščice pa so pretanke, običajno premera le 6 do 6,5 mm. Najbolj bi bil učinkovit strel v škrge psa, ki je na tem mestu najbolj ranljiv. Ko so po svetu še množično pobijali morske pse, so lovci na puščico pričvrstili luparo – cevasto pripravo z eksplozivnim polnjenjem. Izstreljena puščica je psa zadela, aktivirala eksploziv in psa ubila.
V bran pred psi imajo potapljači z dihalnimi aparati v tropskih morjih, kjer je psov veliko, s seboj meter dolgo palico, nekatere lahko stresejo z električnim tokom. Z njo lahko ne preveč agresivnega nadležneža odženejo.
Podvodni lovci love ribe s tehniko preže in iščejo rib v njihovih skrivališčih. Obe tehniki se kombinirata z zalezovanjem rib na dnu. Pri preži podvodni lovec, skrit na dnu izkorišča ribjo radovednost (nagon po hranjenju zaradi neagresivne aktivnosti lovca, ribo privabi). Pri drugi tehniki lova, lovec ribe išče v luknjah pod in med kamenjem, razpokah v stenah in drugih ribjih skrivališčih. Vrhunski tekmovalci obvladajo vse tehnike lova in lovijo tako v nekaj centimetrov globoki vodi, pa celo do 40 m globoko.
Samo našteta osnovna oprema za resen in več ur trajajoč lov ne zadošča, zato je Damijan, 6. oktobra, morje je imelo 19 stopinj, lovil v poletni neoprenski obleki, debeli 5mm (zimske so 6-8mm debele). Obleka je bila maskirna, v rjavo zelenem barvnem vzorcu (podobnem vojaškim maskirnim uniformam). Za izenačenje, natančneje, negativno plovnost obleke, (ki ima podoben vzgon kot pluta) je imel za pasom 6 kilogramov svinčenih uteži, neoprenski telovnik z dodatnimi sedmimi kilogrami, okoli gležnjev pa še po kilogram gleženjskih uteži. Obtežitev s 15 kilogrami svinca mu je omogočala prežo že pol metra globoko. Za pasom je imel nož ter na vrvici ribji natikač. Obute je imel 80 centimetrov dolge plavuti, kompenzacijsko masko (da se pri izenačevanju pritiska prime za nos) z dihalko (šnorklom), v roki pa gumarico dolžine 110 centimetrov s puščico, debelo 6mm, ki ima na koncu krilce.
Pri otočku Pločica se je potapljal ob robu previsa in s tehniko preže čakal na radovedno ribo. Potopi so bili dolgi okrog minute in pol, kar vse mu je zabeležila potapljaška ura. Po teh podatkih in ocenah je rekonstrukcija dogodka taka:
Ura | ||
09.00 | Damijan in kolegi zasidrajo najeto barko ADRIA 1002 v zalivu Mala Smokova na SV strani Visa | |
10.00 | Prijatelj Egon ga z majhnim pomožnim čolnom, gumenjakom, pripelje do otočka Pločica, Damijan skoči v morje, gumenjak gre nazaj | |
10.30 | S tehniko preže v globini 12 metrov kmalu upleni 5 kg težkega gofa | |
10.35 | Gofa ob obali očisti, tu pusti ter nadaljuje z lovom | |
10.45 | Prijatelji z roba barke čistijo lignje in hobotnico, Bogdan se kopa in plava po sredini zaliva na odprto morje in nazaj | |
11.00 | Damijan očiščenega gofa spravi na ribji natikač, za pas ter lovi med otočkom in kopnim; tu je morje globoko 4 metre | |
11.25 | Priplava do obale zaliva in lovi s tehniko priobalne preže na globini meter in pol v smeri proti barki | |
12.10 | Iz plitke vode leve strani obale zaliva zaplava proti zasidrani barki (razdalja od obale do barke je le 20 metrov), ki je zasidrana na globini 5-6 metrov; na sredini razdalje od obale do čolna začuti močan udarec od zadaj, pomisli, da ga je udaril čoln; pes ga zagrabi za spodnji del leve noge in opleta z glavo sem ter tja z nogo v žrelu; Damijan deluje podzavestno, vendar kot izkušen podvodni lovec; v oblaku krvi ne vidi glave, z levo roko psa zagrabi med škrge, z desno roko (v kateri še vedno drži napeto puško) pa ga sune v spodnji del trupa | |
— | Pes popusti in odplava neznano kam | |
— | Prijateljem Damijan zavpije na pomoč: “Beli me je, beli me je, pomagajte!” in odplava iz oblaka krvi. | |
— | Prijatelj Egon skoči v pomožni čoln, zažene motor in prihiti na pomoč | |
— | Pes se dviguje za ponovni napad, Damijan se zave, da ima za pasom uplenjeno ribo, ki je psa privabila, pas z utežmi odpne, in ga spusti na dno; pes ne reagira; proti grozečem psu uperi puško, to psa odvrne | |
— | Damijan hoče v gumenjak, a pes začne krožiti po površini okrog od gumenjaka le nekaj metrov stran; vidi se hrbtna plavutu | |
— | Damijan čaka na ugoden trenutek in zleze v čoln | |
— | Še vedno je nevarno, da pes zgrabi mali gumenjak ali udari z repom | |
— | Nogo pod kolenom in odtrgane dele mišičevja in mesa Damijanu na barki prijatelj Robert spravi v improvizirani povoj, viseče kose mesa obveže in s prevezo deloma ustavi krvavitev | |
— | Sledi vožnja barke do Visa; drugo prvo pomoč nudijo delavci zdravstvenega doma dr. Đorđević in dr. Tomić; prevoz s helikopterjem HV z Visa v klinični center Split, kjer ekipa prof. prim. dr. sc. Radonić-a Damijana sprejme ob 15.30. Damijanu v zadnjem trenutku rešijo življenje! |
Beli morski pes, ki ga je ugriznil, je meril okoli štiri metre, tehtal pa med 300 in 400 kilogramov, ocenjuje Damijan, dr. sc. Soldo pa trdi, da tak tehta kar blizu 600 kilogramov.
Laični besednjak, kot pojasnjuje dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran, uporablja nepravilno besedo: pes. Belega slovenski znanstveniki imenujejo beli morski volk. Za morske volkove je značilno veliko in močno, čokato telo, obenem pa tudi zelo hidrodinamično. Po domače bi rekli, da so to velike mrcine. Beli volkovi so največji plenilci med morskimi psi, prav vse vrste morskih volkov pa so nevarne. Najbolj izstopa beli morski volk, ki je od vseh morskih volkov največji in najtežji. Zato lahko pleni tudi hitre morske sesalce – morske leve, tjulne in manjše delfine.
Zanimiva je svetovna statistika napadov belega volka na človeka:
- 80% so jih zabeležili v plitvih vodah v globini od 0 do 1,5 m
- največkrat v obdobju med 12.00 in 18.00, z viškom med 14.00 in 16.00. Res pa je, da je največ kopalcev v vodi ravno v tem času
- gibljejo se v temperaturnem razponu med 8ºin 26º C, glavnina med 12ºin 24º C. Podatek je po svoje zavajajoč, ker so kopalci v morju, ko je temperatura dovolj visoka.
- do leta 1970 je bila velika večina napadenih med plavalci, za tem pa je napadov na surferje znatno več in danes prevladujejo. Delež napadov na potapljače je bil venomer manjši od 10%. Med potapljači je največji delež potapljačev na vdih (45%), slabo tretjino pa predstavljajo potapljači z avtonomno potapljaško opremo.
- fatalni so samo v 17,6%, torej človek ni priljubljen plen belega morskega volka. Domnevajo, da ugrizne človeka in ga potem, ko se prepriča, da ni primeren plen, pusti.
Napad morskega volka na podvodnega lovca v Jadranu, še posebej belega, je bilo veliko presenečenje, čeprav fotografski posnetki dokazujejo, da se redno pojavlja ob njegovih zahodnih obalah.
Wikipedia pravi, da je bilo v 19. in 20. stoletju skupaj v celotnem Sredozemlju 31 napadov Carcharodon carcharias na ljudi. Sredozemske morje ima površino prbl. 2,5 milijona km2, od tega je Jadrana za 160.000 km2 ali 6,4%. Po vulgarizirani statistiki, tako ocenjuje Mišo Alkalaj, (če neupravičeno predpostavljamo, da je časovna in prostorska razporeditev napadov enakomerno porazdeljena, sta se v Jadranu v zadnjih dveh stoletjih zgodili približno 2 (1,984) nesreči z belimi morskimi psi. Torej je v Jadranu 1 napad v sto letih.
Stoletni nesreči pa je botrovala tudi veliko sreče:
+ Pes ni napadel Bogdana, ki je pred napadom na Damijana plaval po sredini zaliva proti
odprtemu morju
+ Napad se je zgodil v neposredni bližini zasidranega plovila in prijatelji so lahko hitro pomagali
+ Ugriz psa je zgrešil ribo za pasom in zato Damijana ugriznil v meča; ugriz v trebuh in dimlje bi
pomenil izkrvavitev
+ Hladnokrvno reagiranje – ves čas po ugrizu je Damijan nadziral gibanje psa
+ V najboljšem trenutku, ko je pes krožil okrog gumenjaka, je zlezel vanj
+ Še pravočasen prevoz s helikopterjem iz Visa v Split; pol ure kasneje bi izkrvavel
Kako lahko razložimo, napad belega volka na Damjana?
Dr. Lovrenc Lipej: « Kaže, da je morskega volka zanimala velika riba, ne potapljač. Beli morski volk v Jadranskem morju je danes odvisen od njegovega (v Mediteranu) priljubljenega plena – tun. Ker je teh čedalje manj, se loti tudi podobnih rib, kot so veliki gofi. Beli morski volk je v srednjem Jadranu, avgusta 1998, napadel barko, ki je imela ob boku privezano veliko morsko lisico, jo raztrgal in požrl. Dvajset let pred tem so v Beneškem zalivu videli, ko je 5-metrski beli morski volk izbruhal ostanke velike pliskavke.«
Sledovom kemičnih snovi, ki jih zazna v vodi, beli volk lahko sledi tudi na razdalji nekaj kilometrov in uplenjeni gof je vsekakor bil vzrok za napad na Damijana.
Po tem neverjetnem dogodku s srečnim koncem bo moral prijatelj Mate Dolenc, ki je v knjigi Potapljanje na vdih, podvodni lov, izdal in založil jo je Zavod za šport Slovenije, leta 2004, korigirati stališče: «Morskega psa v Jadranu ne bomo srečali, če pa se bo to zgodilo po kakšnem (za marsikoga srečnem naključju), bi jo pes hitro pobrisal«. In še premislek tistim jadralcem, ki se na odprtem morju vlečejo z vrvjo za jadrnico, da bi se ohladili. So namreč kot živa vaba! Ali je zdaj stoletna verjetnost že uresničena?
Damijan počasi okreva in je že poln načrtov, kako bo šel spet lovit ribe. Podvodni lov namreč ni samo šport, je strast, ki lovca zasvoji za vedno.
0 Odzivi na "V žrelu naključja, Vis, 6.10.2008"