Zakaj so pri potapljanju potrebne uteži? Izključno zaradi potapljaške obleke, ki je iz neoprena (u-penjena guma) in ima zaradi tega pozitivno plovnost, ki jo moramo z nečim nevtralizirati (da se sploh lahko oz. se lažje potopimo).
Nikakor ni pravilno razmišljanje, da uteži uporabljamo zaradi lažjega potapljanja, saj lahko takšno razmišljanje pripelje do nesreče.
Pred kar nekaj leti se je mladenič, navdušen potapljač, priključil klubu z željo se potapljati. Ker je bil še premlad, ni mogel opravljati potapljaškega izpita, vendar se je vseeno odločil, da bo šel z njimi na tabor.
Starši dokaj situirani ljudje, so mu kupili nekaj opreme in šli z njim. S čolnom so se odpeljali na izlet, sredi zaliva so se ustavili, da bi se v plavajočem čolnu malo sončili. Mladenič pa se je raje potapljal kot sončil in se opremil s plavutmi, masko, dihalko in še uteži (kakšnih 8kg) si je pripel okrog pasu, da bi se “lažje” potapljal. Sredi zaliva v globini kakšnih 45m je skočil v vodo. To je bilo zadnjič, ko so ga starši videli živega.
Ker je uporabljal uteži za “lažje” potapljanje!
Ker ni upal ali pa pozabil odvreči uteži.
Ker ni bil poučen! Ni pravilno reagiral!
Žalostna zgodba.
Na žalost so uteži narejene iz težkega, kolikor toliko trdega materiala svinca (ki ima največjo težo pri čim manjšem volumnu). V zadnjem času se vedno bolj uporablja tudi cin. Običajno so vlite v določeno obliko, lahko pa tudi v obliki kroglic zašite v posebne vrečke (bolj prilagodljive, se oblikujejo po telesu).
Pred leti je krožila šala, da so Rusi iznašli uteži za potapljanje iz materiala, ki ima čisto majhen volumen in je zelo lahek. Bilo bi lepo, prelepo. Uteži so namreč nočna mora marsikaterega potapljača/ice, posebej tistih, ki so malo šibkejši.
V letih so se razvile različne vrste uteži, katerih značilnost je predvsem v tem, kje jih nosimo, kateri del telesa obtežimo:
- klasične uteži na pasu – na trak razvrščene uteži, ki ga pripnemo okrog pasu,
- nahrbtnik – posebno oblikovana utež, ki jo s sistemom pasov (nahrbtnikom) pripnemo v višini trupa, prsi, z utežjo na hrbtu in lahko tudi kakšno na pasu,
- uteži za noge – ki jih pripnemo ob gležnju,
- uteži za kompenzator plovnosti – ki se namestijo v posebne žepe v kompenzatorju, takšen način obtežitve ali dodatne (prerazporeditve) obtežitve je primeren za scuba potapljače, ki kompenzator uporabljajo,
- uteži za okrog vratu – ki jih lahko vidite zadnje čase pri tekmovalcih v apnei, predvsem dinamični.
Uteži, ob pozitivni lastnosti (nevtralna obtežitev), zaradi katerih jih imamo, nosijo tudi negativen sloves:
- da omenim že omenjeno “veliko” težo in nerodnost prenašanja,
- da z globino postanejo breme, saj se obleka (zračni mehurčki neoprena) zaradi hidrostatičnega pritiska okolice stisne na minimum in tako zgubi pozitivno plovnost (vse uteži nekje pri 15m postanejo breme),
- da zaradi preveč uteži težje plavamo, porabimo več energije, saj moramo premagovati silo teže (ki nas potaplja) in pot kam želimo plavati,
- naslednja, ki pa je zdravstvenega značaja pa so problemi s križem.
Problemi s križem so bolj izraziti pri podvodnih lovcih, kot pri potapljačih scuba, saj več ur plavajo in če imajo vse potrebne uteži pritrjene okrog pasu, kjer je najbolj občutljiv del, lahko to kaj kmalu (po parih letih) povzroči bolečine v hrbtenici. Zato je priporočilo predvsem podvodnim lovcem, da obtežitev prerazporedijo:
- na pas tako, da pas preko razkoraka (s “podkurčnikom”) pritrdijo nižje na boke, kolk, da nam ob potopu ne zlezejo za pas, kjer je dejansko najbolj občutljiv del hrbtenice,
- na hrbet s posebnim nahrbtnikom,
- na noge, kjer služijo tudi za nevtralizacijo pozitivne plovnosti nog oziroma omogočajo negativno plovnost nog, da ne čofotamo po vodi in plašimo rib.
Ko govorimo o utežeh, je potrebno še nujno povedati nekaj o dveh delih potapljaške opreme, ki spadata k utežem. To sta pas in sponka za pas.
Pas za uteži je običajno iz sintetičnega materiala (zaradi vode). V zadnjem času se uporablja tudi guma, ki je nekako najbolj uporabljana v potapljanju na dah in podvodnem ribolovu. Takšen pas omogoča zatezanje. Če ga ob nastavitvi dobro zategnemo, zateg malo popusti ob potopu, ko telo stiska hidrostatični pritisk okolja in se telo oži, kar povzroči, da prične pas opletati. Če je pas iz gume se ta efekt zaradi elastičnosti pasu malo nevtralizira. Seveda pa ima takšen pas tudi negativne strani, nelagodje ob pretrdi pritrditvi na površju in nekoliko težji vdih (ali pa celo polnejši zaradi raztezanja pasu).
Sponka za pas, ki povezuje oba konca pasu, mora obvezno biti narejena tako, da jo je mogoče z enostavnim gibom odpeti in tako odvreči uteži v primeru nevarnosti. Moramo se zavedati, da uteži niso nič vredne v primerjavi s človeškim življenjem, zato ne sme biti razloga, da ne odvržemo uteži v še tako minimalno kritični situaciji. Da ne bi bilo preveč pomislekov (češ, če odvržem uteži, lahko za danes končam z lovom) ob takšnem dejanju, Terry Mass priporoča, da imamo na čolnu stalno rezerven pas (komplet) uteži.
Kako se pravilno obtežiti?
Namen uteži je doseči nevtralno plovnost. To preizkusimo tako, da se obtežimo z določeno količino uteži, se uležemo na vodo, kjer moramo s polnimi pljuči (ko vdihnemo) plavati na vodi, ko pa zrak izdihnemo pa počasi toniti. Takšna je nevtralna plovnost tudi vsakega izmed nas, če nimamo potapljaške obleke.
Scuba potapljačem priporočamo, da k tako ugotovljeni nevtralni plovnosti dodajo še kakšen kilogram dva uteži. Sedaj, ko je obvezna oprema pri scuba potapljanju kompenzator, pre-obtežitev ni takšen problem, ta dodatna obtežitev pa nam omogoča lažje potapljanje, predvsem na noge, kar omogoča lažje izenačevanje pritiska. Seveda nam negativna obteženost olajša dekompresijske postanke, saj so nekatere jeklenke, ko so prazne, tudi rahlo pozitivno plovne.
Sicer pa pri scuba potapljanju lahko kontroliramo plovnost tudi z dihanjem – bolj polna pljuča večja plovnost, manj polna … .
Obtežitev pri potapljanju na dah in tudi podvodnem ribolovu je druga pesem, posebna znanost, odvisna od cel kup dejavnikov, pri podvodnem lovu pa predvsem od tehnike in taktike lova.
Pri potapljanju na dah se moramo še bolj kot pri scuba potapljanju zavedati, da postanejo uteži z globino dodatno breme, saj v apnei ne uporabljamo kompenzatorja plovnosti, s katerim bi to breme z napihovanjem zraka v kompenzator nevtralizirali.
Za potapljanje na dah velja pravilo (varnostno priporočilo), da je dobro biti nevtralno obtežen tam nekje med 5m in 10m pod morsko gladino. Zadeva je praktična vsaj zaradi dveh stvari:
- zaradi čim manjšega bremena uteži,
- zaradi varnosti, saj nam pozitivna plovnost v plitvini omogoča manjši napor pri dvigovanju oziroma nas »vrže« na površje v primeru nezavesti plitkih voda, ki se praviloma zgodi ravno v zadnjih metrih pred površjem.
Pri potapljanju na dah običajno uporabljajo samo uteži na pasu. Poskusi so namreč običajno kratkotrajni, uteži ni veliko ravno zaradi varnostnega priporočila. Zaradi ekstremnih poizkusov – večje verjetnosti nezavesti, je en pas z utežmi lažje odvreči tako potapljaču kot reševalcem, kot več različnih obtežitev.
Za podvodni lov pa ni nekih pisanih pravil, čeprav naj bi veljali podobni varnostni ukrepi kot pri potapljanju na dah. Vendar je tu zraven še namen podvodnega lova – uloviti ribo, ki pa v veliki meri pogojuje tudi obtežitev.
Moje osebno mnenje je, da moramo pri podvodnem lovu najprej posvetiti pozornost obtežitvi nog. Le ta naj bi bila takšna:
- da z nogami na površju ob plavanju ne bi preveč tolkli po vodi (čofotali) in tako plašili ribe
- da so noge pod vodo ravno prav obtežene:
- če lovimo s plazenjem, zalezovanjem po dnu, da se ne dvigujejo od tal in ne drsijo po dnu (nevtralno ali malenkost negativno na globini lova),
- če lovimo s plazenjem, zalezovanjem na površju, ne smejo toniti (nevtralno ali malenkost pozitivno obtežene),
- če lovimo v modro, morajo biti obtežene absolutno nevtralno (da nam ne tonejo in nam jih ne dviguje – saj jih moramo v takšnem primeru popravljati in vsako premikanje nog plaši ribo),
- med tem ko so lahko pri čakanju obtežene tudi nevtralno ali malo negativno.
Ostale uteži, potrebne pri lovu, je potrebno enakomerno razporediti na pas (s podkurčnikom) in na nahrbtnik. Priporoča se nekje polovica ali nekoliko več vseh uteži na hrbet. Pri tem za različne tehnike lova, globine in tudi vrste rib uporabljamo različne obtežitve, ki so odvisne od raznih faktorjev: subjektivnih, psihičnih, rib, globine lova, tehnike in taktike lova. Iz navedenega sledi, da ni nekega generalnega pravila, so le neki napotki, najbolj pogosti načini obtežitve, kot so:
- za lov v plitvo (do 5m), zelo velika obtežitev 2x ali celo več, kot je nevtralna obtežitev na površju,
- za lov pod skalo na globini do 15m lahko iz varnostnih razlogov uporabljamo obtežitev, ki je priporočljiva za apneo, vendar lovci raje koristijo nevtralno obtežitev na površju, saj tako nimajo nobenih problemov (da bi nas dvigovalo, vleklo na površje) na katerikoli globini lova,
- za lov s plazenjem globlje kot 5m lahko koristimo nevtralno obtežitev pri 5m,
- za lov na čakanje na globini večji od 5m prav tako nevtralno na 5m, pri čemer se nekateri obtežujejo glede na lov rib, ki jih lovijo:
- za zobatce uporabljajo malo več negativne obtežitve, da čimmanj plavajo, ampak drsijo, brez gibanja/plavanja s plavutmi mirno tonejo do želene pozicije,
- za lov v modro se uporablja nevtralna obtežitev na globini, kjer se lovi, običajno med 10 in 15 metri, da lahko na njej enostavno lebdimo in čakamo ribo.
Še enkrat vam polagam na srce: odvrzite uteži, če se nahajate v kritični situaciji!
0 Odzivi na "Uteži in obtežitev"