Podvodni lovci – športniki ali morilci?

Vsem, ki se jim zdi, da so podvodni lovci zgolj pobijalci živali, priporočam, da ne berejo teh sestavkov, da ne bi še bolj razburjali svojega duha in tako po nepotrebnem škodili, ogrožali svoje zdravje.

Vsem ostalim, ki pa ste se odločili, da berete dalje pa v obrambo pred onimi, ki so po prvem odstavku prenehali, le to.

Živa bitja, človek, moški, smo rojeni lovci, nabiralci, raziskovalci, saj so te dejavnosti osnova za naše preživetje. V svojem vsakdanu moramo neprestano nekaj “ubijati”, žival ali rastlino, da si obnovimo moči, energijo, da preživimo. Ni ga živega bitja na svetu, ki ne bi želelo preživeti. Stalno pa se poraja vprašanje kakšen je tisti pravi način, da izpuliš rastlino, ubiješ žival, da preživiš. V naravi velja neizprosen zakon močnejšega. Na drugi strani pa se ljudi opisuje kot pametnejše, razmišljujoče, kar nam daje nove možnosti obtoževanja, krivde. Osebno menim, da je vedno potrebno ubiti, izpuliti, da preživimo. V kolikor tega ne storimo sami, bo to storil za nas nekdo drugi in mi mu bomo plačali (v ceni kupljenega). Sedaj pa je spet dilema, kdo je storil večji greh tisti, ki nam je prodal, ki je to naredil zato ali tisti, ki je to plačal, praktično naročil. Mislim, da nima smisla razglabljati o tej zadevi. Bistveno pa je vsekakor kako to delamo, skrbimo, da ne bi podrli ravnovesja v naravi in tako omogočili, povzročili propad določenega naravnega bogastva ter tako povzročili sprememb v našem okolju.

Obstaja tudi vprašanje lova kot športa. Ali je športno uloviti in ubiti žival z namenom dokazovati, da si močnejši, hitrejši, …… . Odgovori so različni, tako kot mnenja. Vprašanje si lahko postavimo tudi drugače. Ali je športno in človeško premagati, podrediti, zasužnjiti, ubiti nekoga; žival, rastlino ali človeka z namenom dokazati, da je nekdo močnejši, hitrejši, umsko sposobnejši, ali tega ne delamo v vsakdanjem življenju, športniki tudi za ceno nasprotnikovega, svojega “človeškega” življenja (če lahko kot ljudje trdimo, da je le to nekaj več kot življenje trave, cvetlice, živali), poslovneži in vsi ostali za ceno lepšega, bolj luksuznega življenja.

Menim, da je dejstvo le eno – spoznati zakone narave, se o njih poučiti in se po njih ravnati.

Ker bom v svojih sestavkih govoril o podvodnem ribolovu, se bom osredotočil le nanj in bom poskušal “zagovarjati” podvodne lovce, čeprav vem, da je takšnih, ki se držijo zakonitosti narave, ki se držijo dogovorjenega, zelo malo. Ne mislim dajati nikomur potuhe, tudi sebi ne. Želim le povedati, da je v teh ljudeh v večini nekaj lepega, bogatejšega, da so ti ljudje drugačni kot drugi, saj je narava del njih, živijo z njo in se skušajo prilagajati krutim zakonom, ki vladajo v njej.

Prebral sem kar nekaj razprav, o človeku lovcu, ubijalcu. Kot ekonomist menim, da ne moreš nečesa (iztrebljanja) obtoževati nekoga, ki s svojimi dejanji k temu pripomore le s 1-3% udeležbo. Saj je nesmiselno truditi se in zmanjševati družinske stroške pri nakupu bonbona otroku, ki ga s tem razveseliš in le ti znašajo 1-3% stroškov, v kolikor na drugi strani dnevno v odpadke zavržeš toliko in toliko neporabljene, pokvarjene hrane. Saj ta zavržena hrana v družinskem budžetu predstavlja veliko večji % kot otrokovi bonbončki, pa še efekta veselja ne povzroča. Zato se ne želim ukvarjati s problematiko podvodnega lova, ki v obsegu lova rib in morskih sadežev pomeni 1-3% skupnega ulova. Večino škode še vedno povzročijo drugi načini lova, na mreže, koče, …. saj so ti načini povrhu vsega še neselektivni (lovijo in ubijajo vse, kar zaide v mrežo), podvodni lov pa je lahko zelo selektiven.

Nekaj o osnovnih pravilih podvodnega lova:

• pri podvodnem lovu ne smeš uporabljati kakršnih koli pripomočkov za bivanje pod vodo, ki ti omogoča podaljšanje le tega (dihanje pod vodo).
• loviš lahko samo odrasle ribe, to je takšne, ki so v času svojega življenje že imele možnost najmanj enkrat vzgojiti svoj zarod,
• ne smeš loviti v času drstenja, (“slabša prištevnost rib”),
• loviš lahko samo s pripomočki, ki ne omogočajo množičnega pobijanja (največ tri puške, ne z eksplozivnimi sredstvi, …. ),
• loviti ne smeš na prepovedanih področjih (rezervatih, gojiščih, … ),
• na dan je dovoljen ulov le v določeni višini (5kg – za Hrvaško), izvzeto eno trofejno ribo (torej ob eni trofejni ribi lahko imaš maksimalno pet kilogramov ostalih manjših rib).

Prosto potapljanje in podvodni ribolov je eden zelo nevarnih športov, človek, ki se z njimi ukvarja, je praktično neprestano izpostavljen različnim nevarnostim, ki mu celo ogrožajo življenje. Pri prostem potapljanju in podvodnem ribolovu se izpostavljamo veliko rizikom kot so utopitev, nezavest pri povratku na površino, poškodbam z opremo za lov, nevarnostjo gliserjev, poškodbi sinusov, nevarnostjo morskih psov, …. . Namen teh strani je predstaviti, spoznavati, opisovati stvari, ki jih počnejo podvodni lovci. Moram pa opozoriti, da nimamo namena ljudi spodbujati k početju, ki ga bomo opisovali. Nikomur ne dajemo garancije, da so opisana početja varna.

Omejitve pri prostem potapljanju in podvodni ribolovu so od človeka do človeka različne. Posebej mladi ljudje, ki se bolj zanašajo na svoje fizične sposobnosti, pozabljajo pa na psihološko pripravljenost, so velikokrat žrtve.