Lov kirnje

Kirnja je dolgo veljala in še velja za trofejo podvodnega lovca (seveda tiste večje, ne podmerske). Običajno jo je zelo težko videti od zunaj, še težje pa najti v skali. Zato področje kjer so kirnje, zahteva natančno in naporno preiskovanje, pogledati je potrebno dobesedno v vsako luknjo in jo tudi dobro presvetiti s svetilko.

Vane F. pravi,da ima vsaka kirnja, če jo najdeš v njenem domovanju, dva prostora (dnevno sobo in spalnico). Dnevna soba je običajno prostrana, večja luknja, kamor zbeži, če jo kdo zaloti na sončenju, paši, spalnica pa prostor, kamor se skrije, kadar je v nevarnosti ali …. . V spalnico se običajno dobesedno zavleče preko kakšne ozke špranje in jo je zelo težko najti.

Velikokrat se zgodi, da smo kirnjo opazili zunaj. Naenkrat je izginila. Vse primerne in neprimerne skale, odprtine pregledamo, ne najdemo je. Običajno smo slabo pregledovali, ni mogoče pregledati vseh špranj, špranjic, ki se nahajajo na določenem terenu in skozi katere bi bilo mogoče kirnjo videti v njeno spalnico.

Kadar jo zagledamo zunaj in se ne prestraši zelo, običajno zaplava v svojo dnevno sobo, se v njej obrne in v senci na vhodu čaka, opazuje, kaj se dogaja. To je priložnost, da jo dobimo na »lahek« način, v dnevni sobi. Vendar moramo paziti kako se približamo odprtini. Ne smemo se nanjo direktno potopiti, prehitro bi nas opazila, začutila in se skrila v spalnico. Najbolje, da se potopimo nekam drugam (par metrov proč od odprtine), na vrh kamna, skale, nekje proč od odprtine in se nato priplazimo, pritihotapimo do odprtine, iz katere predvidevamo, da nas gleda kirnja.

Takoj, ko jo zagledamo, je potrebno nanjo streljati. Zato je potrebno imeti puško pripravljeno na strel, da jo čimprej, takoj pritrdimo, onemogočimo, da nam pobegne v spalnico. Če je le mogoče, jo presenečeno, omamljeno od strela takoj zategnemo in vrv, na kateri je puščica, fiksiramo, zavežemo na bližnjo skalo ali napnemo z bojo na površje. Včasih, redko, je samo zateg za vrv dovolj, da jo potegnemo iz domovanja in jo lahko z lahkoto spravimo na površje. Običajno pa je to šele začetek lova, muke spraviti jo iz luknje in na površje.

Kirnja se običajno stisne v kakšen kot, špranjo, kjer z raztegovanjem škržnih zaklopk blokira svoje telo in povzroča lovcu muke, ki jih doživlja ob poizkusu izvleči iz luknje. Sreča in lažje je, če je obrnjena z glavo proti izhodu iz špranje, luknje, v kolikor pa ni, pa škržne zaklopke in močne plavuti z bodicami predstavljajo še dodaten problem, blokado. Včasih te muke trajajo tudi več ur.

Možnosti, načinov kako jo izvleči je več:

• Da jo z »ubijačem« – puščico s špico brez krilc usmrtimo. To naredimo tako, da jo poskušamo zadeti v predel glave, kjer ima možgane, to je malenkost nazaj nad očesom. Ko jo usmrtimo, popustijo vsaj mišice, s katerimi širi škržne zaklopke, obstajajo pa še vedno plavuti s špicami in seveda tudi škržne zaklopke. Vendar zadeva je dosti lažja.
• Da ji puščico, s katero smo jo zadeli, nekako fiksiramo in z neko napravo (vzmetjo, bojo, gumico, …. )- zatezačem, konstantno držimo pod nategom v smeri, kamor mislimo, da jo bomo lahko izvlekli. Ker ne more stalno držati škržne zaklopke pod mišično napetostjo, včasih popusti in takrat se malo premakne izvleče proti izhodu. Da jo izvlečemo na takšen način, lahko traja zelo dolgo, celo več dni. Imeti moramo čas in voljo in vsake toliko časa povečati nateg na puščico (zategniti vzmet, gumo, skrajšati vrv na boji).
• Običajno pa je potrebna kombinacija enega in drugega načina. Saj nas neprestano potapljanje, vlačenje v odprtino, streljanje, …. zelo utrudi in takrat jo med počivanjem napnemo na zatezač. Seveda za izvleči kirnjo velikokrat uporabljamo razne pripomočke. Kavelj, druge dolge predmete (celo veslo), s katerimi jo želimo dodatno pritrditi ali obrniti v želeno smer. Potrebna je velika iznajdljivost in vztrajnost.

Velikokrat pa je ne dobimo pred njeno luknjo. Takrat je potrebno najti odprtino s pogledom v njeno spalnico. Če jo najdemo, moramo dobro premisliti, ali bomo streljali ali ne, saj je običajno v takšnem primeru izvlečenje kirnje še težji posel, povezan z razbijanjem skale, povečevanje odprtine s sekačem – »štemajzlom« in kladivom. Kar je pa tudi vprašljivo početje, saj bomo tako uničili domovanje kirnje. Pravijo, da v isto luknjo, če je dovolj dobra, pride nova kirnja, običajno enako velika. Vendar sam tega še nisem doživel. Predlagam vam, da se v takšnem primeru za tisti dan odpoveste lovu te kirnje in poskušate najti drugo priložnost.

V takšnih primerih se vračamo na isto mesto. Nanj prihajamo previdno, jo poskušamo opaziti, preden opazi ona nas, ne splašiti in dobiti v njeni dnevni sobi.

Bral sem tudi, da jih nekateri v takšnem primeru lovijo tako, da enostavno ležijo na vodi na tistem mestu in čakajo, da ponovno pride ven. To počnejo tako dolgo, da se jih navadi, spoznajo njene navade, kje se giblje in jo nato z plazenjem poskušajo ujeti nekje bolj na odprtem. Ta tehnika zahteva še več vztrajnosti in volje. Sam je nisem preizkusil.

Na večjih globinah (nad 35 m) se kirnje nahajajo tudi ob skalah in nimajo tipičnih domovanj, ki sem ga opisal zgoraj. Na tej globini jih lovijo z daljšo puško s koleščkom (mulinetom) za vrv (30 in več metrov vrvi), na kateri je vrvica in nanjo pritrjena puščica. Kirnjo ustrelijo, odplavajo na površino in jo s pomočjo vrvice, na kateri je puščica (na mulinetu), potegnejo na površino. V kolikor se slučajno kje ne zatakne, v tem primeru pa ponovno dol, potrebno jo je odpeti in šele nato potegniti na površino. Tak lov kirnj poteka v Sredozemlju, Ko sem bil na Balearih, so povedali, da je potrebno najti sredi peščenega dna skale in tam se zadržujejo kirnje. V oceanih pa velikokrat kirnje tudi plavajo kar pod površjem ob kakšnih plitvinah, potopljenih ladjah ali platojih, črpališčih nafte. Te so še večje (300kg in več), potrebno je imeti le dobro puško in moč, da jo dobiš iz vode.

Lov na vsako kirnjo zahteva veliko volje, vztrajnosti, moči, energije. Zato krepko premislite, ko se odločite za lov nanjo. Vsekakor je ne smete streljati z ostmi, na puščici mora biti obvezno špica. Če jo ranimo, nismo ničesar naredili, oziroma samo slabo. Sedaj, ko sem malo starejši, tudi razmislim, kaj bom z njo, jo bom ulovil samo za trofejo, še eno črtico dvajset kilskih kirnj na mojem seznamu, ali jo bom lahko komu dal, s kom pojedel. Ali pa mi bo predstavljala samo problem. V takšnem primeru jo raje velikokrat pustim. Kirnja, težka okrog 20 kg, mora živeti skoraj 40 let, da doseže to težo (po trditvi kolega biologa).