Lov gofa (falun, orhan)

Gof je mogoče ena najbolj agresivnih rib Jadrana. Je tako imenovana pelagična riba, ki je neprestano v gibanju. Po govoricah nekaterih v začetku svoje življenjske dobe vsako leto skoraj podvoji svojo težo. Običajno se nahaja v manjših in včasih tudi večjih (predvsem manjši primerki) jatah. Večji gofi so običajno samotarji in lovijo v nekem teritoriju ter so zelo plašljivi (izkušeni).

Običajno se nahajajo na zunanjih plitvinah, strmo se spuščajočih rtih, redkeje sredi morja (lov v modro), tako kot tuna. V toplem delu leta prihajajo tudi bližje k obali. Na področju, kjer lovijo, je običajno veliko manjših rib, sardelic, ušat, šnjurjev, …. . Le te so zbrane v zgoščeno skupino. S strani, kjer jih lovijo gofi, ima skupina običajno precej oster rob (držijo primerno razdaljo od gofov ali kakšne druge roparice).

Kot večino rib roparic tudi gofa lovimo tako, da ga zvabimo k sebi, da mu vzbudimo radovednost..

Lovimo ga lahko s tako-imenovanim lovom (čakanjem) v modro (blue water hunting) ali pa s čakanjem na kakšni skali na dnu, tam nekje v globini 10 – 15m.

Pri lovu na gofa ni potrebno, celo ni priporočljivo, da smo popolnoma skriti. Ker je to razmeroma velika riba in izredno agresivna. V vodi (Jadranu) skoraj nima sovražnika, se ne prestraši velikosti, je pa občutljiva na vibracije. Verjetno mu izdajo določeno agresivnost, zato je potrebno pod vodo delovati mirno in po možnosti brez gibanja nog in hitrih gibov glave in rok. Velikokrat se nam približa že v času padanja. Nič ne hitite, prišla bo še bližje, le mirno naprej, včasih pa pride celo od zgoraj, ko skriti čakamo zobatce, zato je priporočljivo, da preden začnemo plavati na površino, pogledamo okrog, če je v bližini kakšen gof.

Nekateri lovci pripovedujejo, da ga ob lovu, čeki privabljajo z zvoki, ki jih proizvajajo z jezikom v ustih ali s rahlim tolčenjem s kamnom ob kamen.

Ustreliti ga moramo zelo dobro. Ne meriti v sredino, da ga ne zadenemo v hrbtenico in se puščica ne bo zarila dovolj globoko, ga prebila, z lahkoto se bo osvobodil. Zadeti ga je potrebno na zgornjem delu trupa ali na spodnjem od zadaj za zadnjično odprtino (spodnji del trupa spredaj, v trebušne organe ni dober zadetek) seveda čimbolj pri hrbtenici. Predlagajo, da ga ustrelimo kar v glavo, če pride čelno na nas. Ta strel je še najbolj siguren. Gofa ni dobro čakati kot zobatca ali brancina, da se obrne. Če pride čelno na nas, se včasih ustavi, ga je najbolje brez premisleka ustreliti v glavo. Seveda je potrebno paziti, da ga zadenemo nad zgornjo čeljustjo in da se puščica zarije čimbolj v trup.

Ko ga zadenemo, bo sprva malo presenečen (ne zdivja kot zobatec), nato pa bo pričel bežati. Vrvico je potrebno držati rahlo napeto in jo spuščati. Običajno, ko čuti odpor, ne beži ravno, v eno smer, temveč prične krožiti pod nami. Kmalu se bo utrudil in takrat je čas, da ga povlečemo na površino ali gremo po njega, ga primemo za spodnji del škrg in z njim priplavamo na površino.

Pred leti se mi je podala priložnost uloviti precej velikega gofa (tam okrog 30kg-očiščen). Lovil sem na plitvini na zunanji strani Žirij, običajno so bili na njej zobatci. Tudi tisti dan so bili. Ravno prav sem bil segret za lov zobatcev, vendar so se obnašali nekam čudno. Sploh se niso približevali, plavali. Stali so v primerni oddaljenosti, lebdeli tik nad dnom in kot da nekaj čakajo. Na vrhu je bilo polno malih rib, šnjurjev, sardelic, ušat, …. nabijale so se v kup, nekaj jih je preganjalo. Mislil sem, da zobatci. Ponovil sem par čakanj na globini med 15m in 20m. Stalno enaka slika, zobatci mirno stojijo tam na globini 25m – 30m. Ko sem iskal še eno pozicijo, na katero bi se skril in čakal zobatce, naenkrat pod sabo zagledam veliko ribo. Plavala je čisto ob tlemi, gof, velik gof. Pulz na 200. Uspem se umiriti in potopiti na njega, ker sem bil zaradi lova zobatcev le rahlo pozitivno obtežen, sem že po par metrih tonil, pripravil sem se na strel. Gof pa kot da me ni, kot da sem niče, naravnost proti meni. Kakšna dva metra pred mano se obrne (takrat še nisem imel informacije, da ga je najbolje streljati v glavo), pred mano plava kot tarča, vidim ga v oči, kako se mu svetijo luske, še vprašal sem se: »kam naj ga ustrelim, takoj za glavo bo najprimernejše mesto«. Strel, videl sem kako se je puščica zarila v meso, kako se je rahlo zdrznil, potegnil in se je puščica zaradi upora vode zvila. Sedaj pa na površje. Zategujem vrvico. Gof se je takoj obrnil na bok in skoraj negibno ležal. Prepričan sem bil, da sem ga dobro zadel in da mi ne more uiti. Vedno bolj ga zategujem, vlečem proti površini, sprašujem se: »kako ga bom spravil v čoln«. Bil je že na fotografijah, na žaru. Bil je kakšnih 5 metrov pod mano, lepa riba, enkraten ulov. Takrat pa udarec z repom, vrvica se je napela, še sam sem jo malo zategnil, puščica je dobesedno priletela iz njega in riba je odplavala. Ves dan nisem mogel več loviti, posedal sem na čolnu, prosto plaval po morju, gledal druge ribiče, kako lovijo in razmišljal o gofu. Kaj sem naredil narobe? Kaj bi moral narediti? Doma razgovor z drugimi, tudi z Matejem D. (zelo izkušenim ribičem predvsem na pelagične ribe). Nekako sestavim odgovore na svoja vprašanja:

• Ustrelil sem ga nepravilno (najbolje bi bilo v glavo ali vsaj nekam drugam, ne v trebušno votlino) vendar ne točno v sredino, za glavo, kot sem jaz. Verjetno sem ga zadel v hrbtenico (zato je bil na začetku tako miren), puščica ga ni prebila, hrbtenica (hrbtenjača) pa ni bila dovolj poškodovana.
• Ves čas sem ga zategoval in vlekel k sebi. Vrvico bi bilo bolje držati manj zategnjeno, bolj na rahlo. Da ko je mahnil z repom ne bi imel toliko upora in ne bi dodal še lastne sile, ki omogočila, da se je puščica lažje in hitreje iztrgala iz ribe.
• Moral bi imeti tudi bojo, da bi lahko puško, puščico zvezal na bojo.

Paziti moramo, da ga držimo dokaj čvrsto za spodnji del škrg, mu zadamo smrten vbod na glavi med oči. Držanje za puščico, vrvico ni priporočljivo, kaj lahko z repom še enkrat, dvakrat udari in se nam izmuzne.

Prijatelj, ki je ulovil 10kg težkega gofa, ga je hotel vreči na čoln tako, da je držal za obe strani puščice, pri tem pa je imel okrog roke zavito še vrvico. Preden ga je potisnil iz vode je gof še dvakrat udaril z repom, med drugim tudi po njegovi maski. Spustil je puščico in gof ga je povlekel v globino. Vsa sreča, da je bil »manjši« in že onemogel. Prijatelj se je uspel rešiti vrvice in ga nekako ponovno spraviti na površje ter v čoln.

Gofa v Dalmaciji lahko srečamo skoraj povsod. Prihaja tudi čisto k obali. Za podvodne lovce je dosegljiv v toplem delu leta od junija pa vse do oktobra, novembra. Za lov na večje primerke, 5 in več kilogramov, moramo biti pravilno opremljeni (dolga puška z mulinetom). Drugače nima pomena, da streljamo nanj, saj se nam bo strgal in ranjen pobegnil.

Vane Fortič pravi, da moraš na terenu kjer so velike ribe (gofi, kirnje, lice, tune, …. ) in jih želiš tudi v primeru, da se nam približajo, uloviti, biti zanje nenehno pripravljen in manjše ribe loviti z opremo za velike. Bolje, da zgrešiš, ne uloviš kakšne manjše, kot da nisi pripravljen, ko pride velika. To velja predvsem za tekmovanja, kjer takšne velike ribe prinesejo veliko točk, krojijo lestvico.

Na hrvaškem je potrebno paziti na mere gofa (45cm), minimalna lovna velikost, to je v teži okrog 1,5 – 3 kg. Na enem od forumov sem zasledil, da je nekdo za 42cm dolgega plačal kazni 600 HRK. Osebno sem mnenja, da je to pravilno, saj je potrebno ribe zaščititi, jim omogočiti, da se vsaj enkrat v svojem življenju razmnožijo.

Na svetovnem prvenstvu, katerega udeleženec sem bil, na Malorci so ravno v tistem času najbolj delovali mladi gofi, še ne leto dni stari (v Dalmaciji jih imenujejo tudi faluni). Prav neprijetno je bilo videti, ko smo jih »svetovna elita« lovili za tekmovanje, saj jih je bilo kar veliko, v celih jatah in kot neizkušeni so včasih prav neumno plavali okrog lovca. Organizator jih je namreč omejil skupaj s težo ostalih rib na 400g in tako so se našli na porta pechi večine tekmovalcev.

Slišal sem zgodbice, ko so podvodni lovci polovili celo jato majhnih gofov, falunov.
V kolikor uspeš ugotoviti, kateri od njih je vodja jate (capo di banda), običajno prvi, ustreliš najprej njega in ga tako pustiš na puščici, bo vsa (večina) jata ostala in plavala okrog njega. Tako jih postreliš še ostale. Vendar je tu kar nekaj če-jev:

• če ugotoviš, kateri je vodja,
• če ga ustreliš in to tako dobro, da ga lahko pustiš plavati na puščici v vodi,
• če bodo ostali reagirali po pričakovanju,
• če imaš v bližini še eno puško, da postreliš ostale.

Sam tega še nisem preizkusil, se pa mi je že zgodilo, da se je jato zadržalo ob ustreljenem gofu. Vendar niso bili izpolnjeni vsi če-ji.