Po več kot mesecu dni od training campa bom poskusil navesti nekaj vtisov, ki so se mi obdržali.
Letošnje druženje, tokrat četro po vrsti, si bom zagotovo zapomnil po veselju ob tem, ko sem videl, kdo skrbi za kuhinjo, po precejšnji vročini in senci hrastovih dreves, plavanju z bojo proti toku, primerjanju vremenskih modelov, da bi zvedeli, kdaj nas bo zalilo z neba, po mogoče rahlem pretiravanja z negativnimi potopi ter izraziti termoklini. Saj spodaj je bilo morje normalno hladno, le na površini je bila voda res topla.
Pogrešal sem nočno zrenje v zahodno stran Cresa, od koder zagotovo ne prileti noben utrinek, ‘Metkino’ kavo z okusim po švicarski tehnologiji, bizarne glasbene želje, ko npr. neke megamravlje pojejo o pasji zvestobi, kibiciranje ob šahovski deski. No, to sem pogrešal že lani. Gotovo bi si želel kak dan potapljanja več; pač nisem mogel priti pred nedeljo. Smrčanja iz ta velikega šotora pa letos ni bilo slišati. Zato, ker šotora sploh nismo postavili!
LP Peter
