Umbrina (kavala)
Te ribe se navadno zadržujejo v globinah 3 do 5 m, kjer preže iz temnih podvodnih lukenj zdaj z ene, zdaj z druge strani. Luknje imajo po dva izhoda. V njih tiči lahko tudi po več rib, zato se dajo tam še najlaže ujeti. V globini okoli šest metrov lahko vidimo tudi primerke do 5 kg. Nikoli ne leže na dnu in se zelo redko oddaljijo od svoje luknje; če se pokaže nevarnost, hitro zbeže nazaj. Verjetno gredo le ponoči na daljše sprehode. Če hočemo umbrine ujeti, jih moramo najprej opazovati, si zapomniti njihove brloge in ugotoviti najbolj ugoden čas, ko gredo na pašo. Dostikrat odnesejo puščico v svojo luknjo in, ko jih izvlečemo, se ne otepajo preveč.
Preberi večSopa (salpa)
Sope imajo majhno glavo, po ploščatem telesu pa ozke zlato rumenkaste vzdolžne proge. Ta zanimiva ribja vrsta se stalno pase le v jatah. Zelo spretno se izmikajo lovcu, težko jih je dobiti na strel. Pri tem nikoli ne ubere iste smeri s tistim, ki jih zasleduje, temveč plavajo v cikcakasti črti, to je levo in desno, kot bi opazovale zasledovalca. Vsa jata se premika na levo ali na desno kot na povelje. Ribiči trdijo, da ima vsaka jata svojega vodnika. Od strani se jim le težko približamo. Vsaj z majhnim uspehom lahko računamo, če hitro zaplavamo za njimi in še hitreje ustrelimo v zadnje, ki so nam najbližje. Ker plavajo precej strnjeno druga poleg druge, lahko tako zadenemo z eno puščico tudi po več primerkov. Zadeta riba je pravzaprav šele na pol ujeta. Otepa se toliko časa, da ji pogosto tudi uspe pobegniti. Včasih najdemo jate s samimi velikimi ribami. Sope nas v morju spominjajo na ovce na kopnem; ne zadržujejo se v dolgih, ampak v širokih jatah.
Preberi večŠpari (špar, fratrc, šarg)
Vse tri vrste so z bokov stisnjene, skoraj prav tako visoke kakor dolge, sivkasto srebrne in s temno pego v obliki sedla preko repa (špari). Fratrc ima tudi temno liso od temena do sredine škržnega poklopca, šarg pa osem prečnih prog. Vedno se zadržujejo ob obali, kjer je veliko rastlinja. Tu so v večjem številu razkropljeni in nabirajo hrano. Če se jim približamo, se razbežijo na vse strani. Ker se zadržujejo v manjših globinah, lahko streljamo tudi s fračo. V poštev prideta predvsem šarg in fratrc, ki sta nekoliko večja od špara.
Preberi večOvčica
Ovčica ima sivkasto telo s 14 prečnimi progami. Podobna je šargu, le da je bolj podolgovata. Srečujemo jih na peščenem dnu; opazimo jih tako, ker plavajo ali visijo tik ob dnu in imajo varovalno barvo. Večkrat jih lahko vidimo, kako s spretnim gibanjem plavuti vzdigujejo »oblake« peska okoli sebe, tako da jih odkrije le priučeno oko. Včasih jih proti večeru srečamo v velikih jatah, ko nepremično vise v morju od dna do površine. V globino pod pet metrov taka jata ne pride. Ko tako vise, se jim najlaže približamo podobno kot zlatobrovu pikiramo v jato, žrtev pa izberemo, tik preden sprožimo. To storimo lahko tudi od spredaj, ker nas ovcice zelo pozno zagledajo. Težji je lov na posamezne ribe ob obali! Te se spretno umaknejo puški.
Preberi večUstnače
Poznamo jih okoli 20 vrst; po obliki so si zelo podobne, po barvi pa zelo različne. Najraje se zadržujejo tik ob dnu, naj bo kamnito ali travnato. Tam se po navadi pasejo na algah ali celo leže med njimi. Po navadi plavajo posamezno ali v parih. Najpogosteje so v bližini podvodnih skal, ki imajo špranje in luknje. Če opazijo nevarnost, najprej pobegnejo v luknjo, toda že čez kratek čas pridejo spet na »svetlo«. Lovimo jih tako, da se potopimo za njimi ter ustrelimo kar v luknjo, če ni prevelika. Ustnače se namreč že pred luknjo ali pa kakor hitro pridejo vanjo, takoj obrnejo in tik ob izhodu opazujejo okolje. Če nam je riba ušla globoko v luknjo, je najbolje, da izplavamo na površje in se čez nekaj časa vnovič potopimo; prav gotovo je riba že spet na planem. Če nas je opazila in zaplavala v določeni smeri, a se že čez nekaj metrov obrnila v nasprotno smer, je to prav gotovo znamenje, da ne utegne priti več do svoje luknje in si zato izbira drugo, bližjo; tedaj jo laže ujamemo. Seveda je pri takšnem lovu potrebno potrpljenje in hitra odločitev. Kadar je ustnača zadeta, se v primeri z drugimi ribami vedno najbolj otepa. Ko jo vlečemo iz vode, moramo zelo paziti, da se ne utrga s puščice. Med ustnačami je najlepši knez. Smokvica in lumbrak zrasteta do 20 cm dolžine, vrana pa celo do 45 cm.
Preberi večPisanica (pirka) in Kanjec
Obe sta grabežljivi vrsti. Preko 30 cm dolgi imata nekoliko rjavkastih prečnih prog. Pisanica ima marmorno izpisano glavo, kanjec pa na spodnjem delu telesa značilne vzdolžne proge. Pisanica je zelo česta obalna riba; zadržuje se v glavnem na kamnitem področju srednjih globin. Visi navpično v morju in z zelo gibljivimi očmi opazuje okolico. Podvodni ribic ima občutek, da pazi na vsak njegov gib in hoče spretno izkoristiti pravilen trenutek za beg. Že v hipu lahko dobi veliko hitrost in se pred nevarnostjo skrije v svojo luknjo. Za podvodni lov se preveč ne izplača: majhna je in srednje dobrega okusa.
Preberi več