Lukom i strijelom na komarču i lubina!
Džoni Gitara je razmontirao stari suncobran i krenuo u ribolov. Pjevač kojega na dalmatinskom području znaju po afrofrizuri i pjesmi “Moja se draga napila” doslovno tjera podvodne ribolovce na obraćanje vjeri. Kaže, naime, da ima onih koji su se i pod morem počeli križati kad su ga ugledali s lukom i strijelom u potrazi za lubinima i komarčama.
Preberi večSkočec (morski lipan, cipal)
Skočec je dobro znana riba ob vsej naši obali. Poznamo jih več vrst dosežejo tudi dolžino do 70 cm. Čeprav ga imajo za najbolj prebrisano ribo, se včasih vede zelo neumno, tako da ga ribiči z lahkoto zbegajo in nato ulove kar z rokami. (Sicer pa pri živalih mislimo na nagone, ko govorimo o prebrisanosti, neumnosti itd. To so le avtomatska dejanja, ki potekajo brez misli in volje živali.) Skočci živijo v jatah in zelo redko osamljeni tik ob površini v obalnih zalivih ali ob manjših pritokih sladke vode v morje, pasejo pa se tudi ob algah in so dostikrat gostje odtočnih kanalov. Večinoma imajo široko glavo in izredno hidrodinamično obliko telesa. Po navadi plavajo hitro, zato ima lovec občutek, da so sila previdni. Če jih prestrašimo ali če opazijo nevarnost, zaplavajo z veliko hitrostjo - toda ne panično - v bližnji zaliv, kjer se dalje pasejo.
Preberi večZobatec
Zobatec je lepa riba s prelivajočimi se barvami po telesu in spada v skupino najbolj prebrisanih in previdnih rib. Vedno se giblje, le kadar preži na plen, po navadi miruje. Po njegovih gibih človek nikoli ne ve, kam bo zaplaval, zato ga je težko ujeti in ga šteje vsak podvodni ribič za veliko trofejo - če ga ni kupil v ribarnici! V Jadranu po navadi ujamemo manjše primerke, ker se večji zadržujejo globlje. Zobatec je grabežljivec in zraste do 1 m dolžine in 15 kg teže. Telo je kratko, bočno stisnjeno, z visokim hrbtom. V ustih ima štiri močne zobe podočnjake, po katerih je dobil ime. Na telesu ima majhne pege s kovinskim sijajem. Živi ob vseh kamnitih obalah in ga obalni ribiči najbolj love v avgustu in septembru. Posebna vrsta zobatca - kronas - z odebeljeno čelno kostjo živi v Jadranu pri Kornatih, Mljetu in v šibeniškem kanalu ter doseže do 20 kg teže.
Preberi večZlatobrov (komarča, lovrata, orada)
Zlatobrov je podoben zobatcu in nekako drugi v vrsti radovednežev. Ta je od vseh doslej navedenih vrst najbolj z bokov stisnjena riba. Preko čelne kosti med očmi ima zlat most, na zgornjem delu škrg pa črnkasto-rdečo pego. Hrani se s školjkami in manjšimi ribami. Po navadi išče hrano sam, največ pa dva do trije skupno, na peščenem, travnatem ali kamnitem področju. Najlaže se mu približamo v globeli okrog dveh metrov. Če ga opazimo, skušamo priplavati po površini skoraj nadenj od repa ali od boka. Pri plavanju posebno pazimo na senco svojega telesa! Nato se hitro potopimo in, če vidimo, da nas je opazil, hitro streljamo, in sicer tedaj, ko vzdigne gobec od dna ali od kraja, kjer se hrani. Če pobegne, ga ne kaže zasledovati, ker navadno izgine v globino. Če ne streljamo takoj, se včasih najprej oddalji, nato pa spet približa na doseg puške. Po površini se mu približamo le tedaj, če ni v bližini čeri ali skal, kamor bi se lahko skril. V nasprotnem primeru ga čakamo za skalo, da sam brezbrižno priplava pred puško.
Preberi večUmbrina (kavala)
Te ribe se navadno zadržujejo v globinah 3 do 5 m, kjer preže iz temnih podvodnih lukenj zdaj z ene, zdaj z druge strani. Luknje imajo po dva izhoda. V njih tiči lahko tudi po več rib, zato se dajo tam še najlaže ujeti. V globini okoli šest metrov lahko vidimo tudi primerke do 5 kg. Nikoli ne leže na dnu in se zelo redko oddaljijo od svoje luknje; če se pokaže nevarnost, hitro zbeže nazaj. Verjetno gredo le ponoči na daljše sprehode. Če hočemo umbrine ujeti, jih moramo najprej opazovati, si zapomniti njihove brloge in ugotoviti najbolj ugoden čas, ko gredo na pašo. Dostikrat odnesejo puščico v svojo luknjo in, ko jih izvlečemo, se ne otepajo preveč.
Preberi večSopa (salpa)
Sope imajo majhno glavo, po ploščatem telesu pa ozke zlato rumenkaste vzdolžne proge. Ta zanimiva ribja vrsta se stalno pase le v jatah. Zelo spretno se izmikajo lovcu, težko jih je dobiti na strel. Pri tem nikoli ne ubere iste smeri s tistim, ki jih zasleduje, temveč plavajo v cikcakasti črti, to je levo in desno, kot bi opazovale zasledovalca. Vsa jata se premika na levo ali na desno kot na povelje. Ribiči trdijo, da ima vsaka jata svojega vodnika. Od strani se jim le težko približamo. Vsaj z majhnim uspehom lahko računamo, če hitro zaplavamo za njimi in še hitreje ustrelimo v zadnje, ki so nam najbližje. Ker plavajo precej strnjeno druga poleg druge, lahko tako zadenemo z eno puščico tudi po več primerkov. Zadeta riba je pravzaprav šele na pol ujeta. Otepa se toliko časa, da ji pogosto tudi uspe pobegniti. Včasih najdemo jate s samimi velikimi ribami. Sope nas v morju spominjajo na ovce na kopnem; ne zadržujejo se v dolgih, ampak v širokih jatah.
Preberi več