Strupeni morski organizmi

Med nevarnosti podvodnega potapljanja štejemo tudi strupene morske živali.

Za potapljače in kopalce so nadležne razne vrste ožigalkarjev. To so meduze, vetrnice korale..Pred leti so se ob zahodni obali Istre v ogromnih količinah namnožile manjše meduze, in bile resna nevarnost za vsakogar, ki je šel v morje. Spominjam se, da so bili v bližini čeri pri Zambratiji tako gosti “roji” meduz – na tisoče jih je bilo skupaj, da se kljub vsej potapljaški opremi in posebnemu ščitniku za usta nisem upal v morje. Če bi v takšen roj meduz skočil plavalec, bi bilo to zanj usodno. Tako velike množice meduz pa se le redko pojavljajo. Vendar tudi ena meduza ali morska vetrnica sta lahko nevarni. Ožigalkarjev se ne dotikamo, ker nas bodo opekli.

Pri potapljanju uporabljamo zaščitne rokavice in ožigalkar nam ne more do živega četudi ga primemo. Vendar pozor! Na rokavicah lahko ostanejo deli lovk ožigalkarjev in če se potem primemo okoli ust ali drugih nezaščitenih mest, bomo neprijetno presenečeni. Še huje bi bilo, če bi nam ožigalkar prišel v usta, nos ali žrelo. V tem primeru zaradi oteklin lahko pride celo do zadušitve.

Podobne nevšečnosti kot ožigalkarji povzročajo tudi nekatere vrste morskih črvov. Velja upoštevati, ne dotikaj se nepoznanih rastlin in živali! Še posebej to velja za tropska morja, kjer je strupenih rastlin in živali več ter so načeloma bolj strupene kot v Jadranu.

Tudi med ribami je nekaj strupenih. Najbolj strupena v Jadranu je morski pajek. Strupene so njegove bodice v trnih hrbtne plavuti. Ko je bilo teh rib več, so nanje pogosto stopili kopalci. Pajek se namreč zakoplje v pesek in ven moli le strupeno hrbtno plavut. Sedaj je takšna nevarnost precej manjša. Če pa jo hočemo popolnoma izključiti, bomo po pesku na morskem dnu hodili v kopalnih sandalih ali podobni zaščitni obutvi.

Podobne kot pajek ima strupene bodice tudi bodika ali škrpina. Bodice so v hrbtni in v plavutih škržnih poklopcev. Nanje se nabodemo pri nepazljivem čiščenju rib. Profesionalni ribiči – kočarji, ki imajo stalen stik z obema ribama, postanejo na njihov strup popolnoma odporni in pri vbodu nanj ne reagirajo.

Morski golob ima na repu 1 – 2 strupeni bodici in če nanj stopimo ali smo neprevidni pri čiščenju, lahko pride do poškodbe. Literatura navaja, da je vbod v trebuh ali prsni koš celo smrtonosen.

Pri dotiku z ožigalkarji moramo najprej odstraniti strup in dele strupenih žlez. To storimo z drgnenjem z brisačo, algami ali morskim peskom. Prizadeto površino nato speremo s čisto vodo in namažemo s kortizonsko mastjo. Če je nimamo, pomaga tudi olivno olje. Pri hujših primerih moramo k zdravniku, ki nam lahko da analgetik – sredstvo proti bolečini, proti mišičnim krčem pa injekcijo kalcija.

Tudi pri poškodbah s strupenimi bodicami najprej odstranimo bodico in strup. Strupi so običajno termolabilni in jih nevtraliziramo, če poškodovani del namakamo v vroči ali ledeni vodi.

Nepazljivim podvodnim lovcem sta nevarni ribi tudi murena in ugor. Ugriz murene in njenih ostrih zob lahko povzroči resne poškodbe. Vendar murena če ni izzvana, ne napada. Nevarna je zadeta s puško ali ulovljena na trnek ali v vršo. Ujeta grize vse naokoli. Znani so primeri ko jo je ribič prijel, misleč da je mrtva, murena pa ga je pošteno ugriznila.

Murenino nenapadalnost v raznih potapljaških filmih dokazujejo potapljači, ki jih hranijo iz roke in jih božajo po glavi. To so zelo velike murene tropskih morij . V Jadranu murena doseže le do 8 kg teže.

Murena ima strupeno kri, zato moramo paziti, da kri ne pride v usta ali v dotik s poškodovano kožo. Poleg raztrganin, ki jih lahko povzroči njen ugriz, se rana tudi močno gnoji. To je posledica bakterij, ki živijo v njenih ustih.

Da bi se izognili nevarnosti ugriza ujete murene, ji čim prej odrežemo glavo, sicer ne vemo ali se ni le potuhnila.

Močno ugrizne tudi ugor, vendar le če smo nepazljivi potem ko smo ga ujeli.

Zmotno je mnenje, da so resna nevarnost v Jadranu morski psi. Strah pred njimi je posledica njihovega zastrašujočega izgleda in filmov Žrelo. Statističnih dokazov napadov morskega psa je tako malo, da so zanemarljivi.

Kljub temu se čudim jadralcem, ki se na odprtem morju na dolgi vrvi goli vlečejo za jadrnico, da bi se ohladili. Zdijo se mi kot vaba za morskega psa, ki se zadržuje prav v globinah odprtega morja.

Nevarnosti podvodnega lova, potapljanja in kopanja na morju lahko v največji meri predvidimo in se jim skušamo izogniti. Ko se bomo odpravili na Jadran, bo vožnja z avtomobilom med vsemi naštetimi nevarnostmi gotovo največja.