Čari podvodnega lova: 1. del – oprema, nevarnosti in kako začeti

Podvodni lov je vedno znova avantura odkrivanja neznanega sveta in njegovih skrivnostnih prebivalcev. Nekdaj je bil ena od ribiških tehnik preživetja, danes pa predstavlja predvsem umik v samoto narave, v drugačni svet tišine in na novo odkrite prvobitnosti. Kljub milijonom let evolucije v nas še vedno tičijo lovski nagoni in morda je prav beg pred ponorelostjo sodobne civilizacije povzročil današnji porast interesa za to primarno obliko soočenja z morjem. Ob tem, da sega zgodovina podvodnega lova daleč v preteklost, se je na Jadranu razvijal predvsem v zadnjih nekaj desetletjih. Pred vami je uvodni v nizu člankov, v katerih vam bomo skušali približati čare in nevarnosti tega lepega športa. V tej številki se bomo posvetili predvsem osnovni opremi podvodnega lovca, v naslednjih pa posameznim taktikam lova ter posebnostim lova na posamezne ribje vrste. Če vam morje ni povsem tuj medij in če se vam ob sveže pripravljeni ribi vzbudi tek, potem si pogumno vzemite nekaj minut za branje pričujočih vrstic.

Uvodoma je potrebno razčistit nekatere nejasnosti, ki se vedno znova pojavljajo pri nepoznavalcih. Podvodni lov je dovoljen in se izvaja izključno brez vseh dihalnih pripomočkov. Lovec se v morju giblje brez vseh pomagal, samo s plavanjem in nikoli ne uporablja opreme za avtonomno potapljanje. To pomeni, da gre za šport, ki je kar najtesneje povezan s prostim potapljanjem. Še več, solidne zmožnosti prostega potapljanja (apneje) so predpogoj za kakršnokoli izvajanje podvodnega lova. Hkrati je to dejavnost, ki je zelo natančno zakonsko uravnavana. Kot vse oblike ribolova, tudi podvodni lov zahteva ustrezno dovolilnico, izvajati pa se sme samo na področjih, kjer tovrstne dejavnosti niso prepovedane (prepovedane so denimo v vseh nacionalnih in naravnih parkih, v lukah in pristaniščih, v kampih, v bližini plovnih poti in kanalov itd.). Slovenski in hrvaški zakoni, pa tudi evropski, se tozadevno nekoliko razlikujejo, zato se je potrebno zelo natančno informirati o veljavnih predpisih, ki imajo to neprijetno lastnost, da se v zadnjih letih naglo spreminjajo. Vendar več o tem v nadaljevanju. Podvodni ribolov je najselektivnejša oblika ribolova. Lovec praviloma natančno vidi ribo in njeno velikost ter se s tem izogne uplenu nedoraslih primerkov, ki še niso pričeli z razmnoževalnimi cikli. S tem, za razliko od ostalih oblik ribolova, ohranjamo ribje vrste in spoštujemo etiko. Kaj torej potrebujemo za podvodni lov…

ABC potapljaška oprema

Če želimo pod morjem karkoli videti, bomo potrebovali kvalitetno masko. Primerna je katerakoli, ki nam dobro nalega na obraz in lepo tesni. Večina današnjih mask je izdelanih iz mehkega silikona, v trgovini pa jo je potrebno dobro pomeriti, da nas na morju ne presenetijo neprijetni vdori vode. K maski sodi tudi dihalka s kvalitetnim ustnikom, tudi ta naj bo izdelan iz mehkega silikona, da nam ne rani občutljive ustne sluznice. Primernejše so tiste enostavnejše, brez nepotrebnih ventilov za izpust vode. Nasploh mora biti vsa oprema podvodnega lovca čim bolj enostavna in predvsem funkcionalna. Seveda si bomo omislili tudi plavuti, pa ne katerihkoli, pač pa tiste, ki so namenjene prostemu potapljanju. To pomeni, da so daljše od običajnih, praviloma s čeveljčkom z zaprto peto. Kratke plavuti, namenjene plavanju po površini ali potapljanju z avtonomno opremo so za naše potrebe precej manj primerne. Danes proizvajalci ponujajo raznolik nabor plavuti iz različnih materialov. Enostavnejše, odpornejše na poškodbe in cenejše so izdelane iz polimerske plastike, za najzahtevnejše, predvsem pa za tiste, ki se potapljajo zelo globoko so primerne plavuti iz karbonskih vlaken, ki imajo večjo prožnost in odzivnost, nekako vmes pa se, tako po sposobnostih kot po cenah, uvrščajo stekloplastične plavuti. Pri plavutih je ključnega pomena izbira ustrezne velikosti čeveljčka, da nas nam niso premajhne ali prevelike. Zaradi priporočljive uporabe neoprenskih nogavic običajno kupujemo številko ali dve večje. Cena plavuti, primernih za začetnika, je okoli 20 tisočakov.

Obleka

Čeprav bi podvodni lov lahko izvajali tudi samo v kopalkah, običajno uporabljamo potapljaško obleko, izdelano posebej za prosto potapljanje. Naše telo se tudi v zelo toplem morju naglo ohlaja in brez obleke bi bili prisiljeni zelo hitro zaključiti z lovom. Ob tem je temperatura morja na nekaj metrih globine znatno nižja kot na površini. Ob termični funkciji ima obleka tudi zaščitno in nas kljub svoji relativni občutljivosti na vreznine in trganje solidno ščiti pred odrgninami in vbodi ježkov. Obleke so izdelane iz neoprena različnih debelin, običajno so dvodelne in imajo tudi kapuco. Največkrat uporabljamo obleke debeline od 3 do 5 mm, v hladnejših zimskih mesecih pa od 6 do 8 mm. Povedano velja seveda za Jadransko morje. Morebitne poškodbe bo bolje prenesla obleka, ki ima na zunanji strani najlon (it.: foderato). Obleke, namenjene potapljanju z avtonomno opremo, so manj primerne za podvodni lov, saj imajo zadrge in veliko slabše tesnijo. V zadnjih letih vse več proizvajalcev ponuja obleke v maskirnih vzorcih, s katerimi naj bi bil lovec manj opazen in bi se tako lahko bolj približal ribi. K obleki sodijo še neoprenske rokavice ter že omenjene nogavice. Oboje je namenjeno termični zaščiti, zavarujejo nas pa tudi pred poškodbami in vbodi. Okvirna cena kvalitetne obleke je med 40 in 60 tisočakov.

Uteži

Še beseda ali dve o uporabi potapljaških uteži. Neoprenska obleka ima izrazito pozitivno plovnost in se je brez uteži praktično nemogoče potopiti. V ta namen podvodni lovci uporabljamo ustrezno število svinčenih uteži, najpogosteje razporejenih kar na potapljaškem gumijastem pasu. Nepravilna obtežitev je izjemno nevarna, zato je pri tem vprašanju potrebno biti zelo previden. Kot pravilo velja, da mora biti potapljač nevtralno obtežen na polovici želene globine. Če se torej želimo potopiti na 10 m, moramo biti obteženi tako, da bomo na 5 m lebdeli. Z globino namreč hidrostatični tlak znatno stisne mehko neoprensko obleko, s tem pa pričnemo vse hitreje toniti proti dnu, za ponovni dvig na površino pa bomo potrebovali veliko moči (in s tem dragocenega kisika). Več o primerni obtežitvi v posameznem primeru pa v naslednjih člankih, ko bomo obravnavali posamezne taktike lova. Naj povem le še to, da je potrebno uporabljati pas s hitro sponko, ki omogoča odmet pasu z utežmi v primeru morebitnih težav pod gladino.

Podvodna puška

Ker je le malo verjetno, da bi ribo lahko ujeli kar z roko, podvodni lovci uporabljamo seveda tudi puško. Začetniki bodo morda mislili, da je to najpomembnejši del opreme vsakega lovca, in po svoje bodo imeli celo prav. Vendar izkušnje in ure prebite v stiku s podmorjem daleč prekašajo morebitne tehnološke prednosti, ki jih prinaša sodobna oprema. Nobena puška ne more nadomestiti poznavanja obnašanja posameznih ribjih vrst ter sposobnosti neslišnega premikanja lovca pod vodo. Podvodna puška je šla skozi različne razvojne faze, od enostavnih izvedb na vzmet do pnevmatskih pušk in takih na elastike. V zadnjem času so najbolj razširjene prav slednje, ki so v veliki meri izpodrinile pred nekaj leti zelo popularne pnevmatske puške. Številni proizvajalci danes ponujajo zelo širok nabor različnih tipov in dolžin pušk. Izbira je odvisna predvsem od taktike lova in od ribje vrste. Dober lovec ima v svoji orožarni dve do tri različne puške, ki jih uporablja skladno z okoliščinami. Običajno so to kratka in okretna puška na elastike (75 do 80 cm), ki jo bo uporabljal za lov pod skalami, kamni in po luknjah ter v valovitem morju, potem bo zelo verjetno imel tudi nekoliko daljšo puško, prav tako na elastike (90 do 100 cm), to bo uporabljal za taktike plitkega ali globokega plazenja, pa denimo za taktiko čakanja v plitvini, tretja puška pa bi utegnila biti dolga in zelo močna guma na elastike (lahko tudi dvojne), primerna za lov največjih ribjih vrst (zobatec, gof, lica) ali pa krajša pnevmatska puška, opremljena z viličastim petzobom in namenjena izključno lovu po luknjah. Večje puške so opremljene tudi s kolutom z vrvico, ki olajšuje utrujanje večje ribe in preprečuje njeno zelo verjetno strganje s puščice. Kaj svetovati začetniku? Ne boste storili napake, če si boste omislili 75 ali 90 cm puško na elastiko. Ko boste pridobili določene izkušnje, boste zelo natančno vedeli, kaj potrebujete za naprej. Nikar pa ne kupujte pušk, krajših od 70 cm, čeprav bodo prav te zelo poceni, te namreč niso prav nič uporabne. Na koncu opisa pušk je potrebno dodati še opozorilo. Pri vsakem rokovanju s podvodno puško je potrebno upoštevati, da ob morebitnih nespretnostih lahko kmalu pride do hude poškodbe, celo take s smrtnim izidom. Puška nikoli ne sme priti v roke otrok, dosledno je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je napeta puška na kopnem izjemno nevarna, saj je upor veliko manjši kot v vodi. Skrajno previdno in odgovorno torej!

Ostala oprema

K opremi podvodnega lovca sodi še kvalitetni potapljaški nož, ki ga bomo uporabljali za morebitno reševanje iz ostankov ribiških mrež ter za, upajmo, čiščenje ulova. V obvezno opremo spada tudi signalna potapljaška boja, ki je zakonsko predpisana, predvsem pa nas bo ščitila pred naleti gliserjev. Ob lovu po luknjah bomo potrebovali tudi kvalitetno podvodno svetilko. Ribe nizamo na vrvico s kovinsko iglo ali na obroč. Dobro je, da smo opremljeni tudi z rezervnimi puščicami ustrezne dolžine in premera, ob streljanju v skale se namreč kaj hitro zvijejo in skrhajo, pa rezervne vrvice, uteži, pas in kar je še takega. Nasploh je dobro, če imamo nekaj opreme vedno v rezervi, na dopustu je običajno težko najti ustrezne trgovine in potrebne artikle. Zelo koristna je tudi potapljaška ura z globinomerom, čeprav ne sodi med obvezno opremo. Nasploh velja pri nakupih opreme povedati, da se je potrebno dobro informirati. Trgovci niso vedno objektivni vir informacij, danes je moč veliko prebrati tudi na spletu, posebej na specializiranih forumih. Eden takih je gotovo tudi naš forum.h2oteam.com. Izkušeni lovci vam bodo gotovo pripravljeni svetovati.

Nevarnosti pri podvodnem lovu

Podvodni lov sodi med zahtevnejše in ob neupoštevanju varnostih pravil tudi nevarnejše športne dejavnosti. Začetnika gotovo najbolj ogrožajo naleti plovil, predvsem na vrhuncu turistične sezone. Kultura počitniških navtikov ni vedno na zahtevanem nivoju in pogosto pričamo neupoštevanju plovnih predpisov. Kar se tega tiče je potrebno biti skrajno previden, niti signalna boja ni zadostno zagotovilo, da nas kdo ne povozi. Izogibati se je potrebno frekventnih plovnih poti, bližine naselij in pristanišč ter prelivov med otoki. Zgodaj zjutraj so razmere nekoliko manj stresne, pa še ribe je takrat več.

Druga nevarnost je možnost utopitve. Precenjevanje svojih sposobnosti, slaba telesa pripravljenost, nepravilna obtežitev, utrujenost in pomanjkanje koncentracije, srčne bolezni, nepravilna tehnika dihanja pred potopom, neupoštevanje meteoroloških razmer, vse to in še kaj lahko kaj lahko hitro pripelje do tragedije. Morje je človeku tuje okolje in nismo posebej prilagojeni na bivanje v njem. V Sloveniji obstaja nekaj šol, ki poučujejo tako varno prosto potapljanje kot podvodni lov in najmanj, kar lahko storite za svojo varnost je, da opravite ustrezni tečaj.

Skoraj zanemarljivo nevarnost predstavljali prebivalci morskih plitvin in globin. Še najbolj preteči so razni ožigalkarji in meduze, pa morda še nekatere strupene ribe, med njimi denimo pajek in bodika. V Jadranu se morskih psov ne gre pretirano bati, pa tudi kakšnih drugih morskih pošasti ne.

Poškodbe, tudi zelo težke, prežijo na neprevidnega lovca tudi ob nespretnem rokovanju z lastno ali tujo opremo. V mislih imam predvsem puško, puščice, nož ter signalno bojo. Precej lovcev je podleglo poškodbam, ker so se ustrelili z lastno puško, ali pa jih je po nesreči ustrelil partner. Puščice, ki na vrhu nimajo varnostnega čepa lahko poškodujejo kogarkoli v bližini (in nam predrejo gumijasti čoln). V valovitem morju je lahko zelo nevarna puščica, ki se po izstrelitvi zatakne med kamenje, valovanje pa nas vrže neposredno nanjo. Nevarnosti nespretnega rokovanja z nožem ni potrebno posebej predstavljati, težave pa lahko žal povzroči tudi nespretna uporaba signalne boje. Ta mora biti z vrvico pritrjena na telo potapljača in kaj hitro se lahko zgodi, da se vrvica ob potopu zatakne pod skale in se s tem prepreči povratek na površino. Previdno torej.

Kako se (sploh) lotiti podvodnega lova

Ob predpostavki, da smo uredili potrebne dovolilnice in smo ustrezno opremljeni najprej izberemo primerno lokacijo. Razčlenjena obala, ki se blago ali zmerno spušča v globino nudi številna zatočišča ribam, ki nas zanimajo. Puško napnemo šele v vodi in pozorno opazujemo okolico. Desničarji običajno plavamo tako, da imamo obalo na levi strani, puško pa v desni roki. Naprej se pomikamo s počasnim in tihim plavutkanjem, lahko si pomagamo tudi z levo roko, s katero se odrivamo od obale. Pomembno je, da smo čim tišji in da ne plašimo rib po nepotrebnem. Če smo izbrali primeren teren, bomo videli čudovit svet, poln nenavadnih vodnih bitij. No, porcijskih rib ne gre pričakovati kar takoj. Da bi jih sploh videli, moramo najprej precej izpopolniti tehniko neslišnega premikanja ob obali. Najpomembneje je pridobivanje izkušenj, privajanje na podmorje ter spoznavanje obnašanja posameznih ribjih vrst. Tako bi veljalo nekaj prvih dni nameniti predvsem temu, kasneje pa se že velja ozreti za prvim potencialnim ulovom. Ta naj ne bi bil sestavljen iz črnik in podmerskih šparov, z malo sreče že lahko srečamo kakšnega lepega pica ali celo orado, čeprav je le malo verjetno, da se jima bomo kar takoj uspeli približati na strel. Na takem terenu, tik ob obali, bo izkušeni lovec znal realizirati odličen ulov. Vedeti je potrebno, da je njegovo premikanje zelo tekoče in harmonično, potopi se neslišno in ne vnaša vznemirjenja med prebivalce morja. Začetniku pa bodo ribe najbrž pobegnile, še preden jih bo sploh videl, bo pa vendarle naletel na primerke pavlink, gre za tipičen ulov začetnikov, in če je dobro pripravljena je lahko prav okusna. Utegne srečati in presenetiti tudi gnezdilke in modrake, pa ušate in škarpoče. Jate majhnih fratrcov pa velja pustiti kar lepo pri miru, večji merski primerki se namreč skrivajo globlje. Isto velja tudi za pisane drozge, ki so zaradi pretiranega izlova v trajnem lovostaju. Z nekoliko sreče in z ostrim očesom utegne novopečeni lovec upleniti tudi hobotnico ali sipo. Z vsakim dnem se bo lahko bolj in bolj približal jati zlatoprogastih salp in nekega dne, morda prav zadnji dan dopusta, bo padla prva orada. S tem pa se velika avantura podvodnega lova zanj šele začenja. Do takrat bo že spoznal, da morje ponuja nepozabne trenutke, celo tiste dni, ko bo vrvica za ribe ostala prazna.

V prihodnjem članku se bomo posvetili predstavitvi različnih taktik podvodnega lova, opremi, ki jo pri posameznih taktikah uporabljamo in tipičnim ulovom.