Potapljanje na dah, na vdih, prosto potapljanje ali potapljanje v apnei kakor imenujemo potapljanje, pri katerem človek (potapljač) z zadrževanjem sape, zraka, vdihnjenega na površini, preplava določeno razdaljo pod vodo. Ta način potapljanja je star praktično toliko, kot je staro človeštvo. Po eni od evolucijskih teorij naj bi se človek razvil v vodi in iz nje prišel zaradi potrebe, želje po hrani, drugačni hrani (Evino jabolko).
Zelo malo je tistih, ki še niso pogledali pod vodo, še manj pa tistih, ki jih to ne zanima. Človek je pač radovedno bitje, teži k spoznavanju novega, zanima ga vse, kar je nenavadno, neobičajno.
Ko se poleti kopamo na kakšni plaži na morju, jezeru ali reki, neredko zagledamo ljudi, ki z masko gledajo pod vodo. Nakateri se trudijo, da bi se potopili, drugi to tudi uspešno delajo. Koliko nas kupi puško za podvodni ribolov z namenom, da bi ulovili kakšno ribo? Podvodni lovec plava po gladini, se potopi, izgine pod gladino in se čez čas spet pojavi na površini. Nekateri zmorejo zadržati zrak dlje, preplavati večjo razdaljo pod vodo.
potapljaška boja – torpedo
Prigode, ki jih tako doživimo, burijo duhove in nam dajejo snov za mnoge zgodbice na temo »Ribarjenje in ribarsko prigovaranje«.
V njih se pojavljajo takšne in drugačne živali, včasih tudi po sistemu Krjavla, vedno večje, močnejše. Duhove burijo morski psi, ki jih v morju še videli nismo.
Spomnim se dogodka, ko sem opazoval mladega potapljača, ki se je trudil, da bi zase in prijatelje ulovil kakšno ribo. Zanimalo me je, če se mu bo posrečilo in kakšen bo njegov ulov. Od časa do časa sem med poležavanjem na soncu pogledal v smer, kjer sem pričakoval, da naj bi bil.
Po nekaj minutah ponovno pogledam v smer, kjer sem pričakoval podvodnega lovca. Ni ga bilo, verjetno je pod vodo in išče svoj plen. Nekoliko dolgo ga ni na površino, fant pa ima pljuča kaj. Saj ni mogoče, prične me bolje zanimati, vstanem. Tedaj pa že kriki in panika. Nekdo, ki je blizu kraju, kjer sam mislim, da je lovec, panično plava. Kmalu opazim na površini v vodi čudno liso, kri, … .
potapljaška bojaV glavi se mi odvijajo filmi, kaj naj bi se zgodilo. Ko se mi misli zavrtijo nazaj na trenutek, ko sem ga zadnjič videl, zaslišim zvok motorja, zvok motornega čolna. Jasno, podvodni lovec se je v želji, da bi našel, ulovil veliko ribo nekoliko oddaljil od obale. Nedaleč proč se druga skupina dopustnikov zabava z vožnjo na gliserju.
Povežem nastalo situacijo z dogodki. Potapljača, podvodnega lovca je zadel, povozil motorni čoln. Kaj je s potapljačem? Kdo je kriv? Zakaj se je to zgodilo?
Očitno omenjeni potapljač ni bil seznanjen z nevarnostmi pri potapljanju. Kupil si je obleko, masko, plavuti, puško. Kupil pa ni edine, najbolj potrebne in obvezne potapljaške opreme- boje, ali pa jo ima in jo je pustil v torbi.
potapljaški znak – zastavica
Boja je edina obvezna potapljaška oprema. Zelo malo tistih, ki se potaplja in ni obiskovalo tečajev to ve, ne vedo pa, da je na Hrvaškem ta oprema z zakonom predpisana in obvezna za vse tiste, ki se kakor koli ukvarjajo s podvodnimi aktivnostmi. Tudi tiste, ki se samo tako malo potapljajo tik ob obali.
Seveda ni rečeno, da je to edina krivda, vzrok za opisano nesrečo. Ne pomaga niti boja, če motoristi na vodi ne poznajo tega znaka, ne vedo, kaj označuje in ne vedo, kako se morajo obnašati, ko ga zagledajo.