Napisal/-a mrandrej dne Sr jun 07, 2006 08:50
Najprej ena zgodbica za uvod.
V kampu kamor hodimo na dopust je en naš sonarodnjak Slovenec, ki tudi lovi ribe že dolga leta. Vedno je imel najdaljše puške, na obroču pa je nosil daleč najmanjše ribe, pravzaprav ribice. Iz tega razloga sem mu sam pri sebi nadel nadimek "snajper", ker mi ni jasno kako s tako veliko puško lahko streljaš tako male ribe. Tip dejasnko strelja ribice in to take, da jih za kilo rabi vsaj 20. In potem svoje ulove ponosno razkazuje ... jih peče na gradeli (ostanejo samo koža in kosti) in mu nekako ne potegne, kljub temu da vidi kaj ujamemo drugi.
V želji za večjimi ulovi se je zadnja leta baje celo podal na kriva pota (o tem nimam dokazov, me niti ne zanima, vendar so nekateri indici ki kažejo v to smer), saj prazni vrše domačinov (ki so z njim želeli obračunat - temu sem bil priča) in se potaplja z bombami ponoči. Kljub vsem tem naporom so njegove največje ribe, ki jih peče tiste porcijske orade in brancini iz ribarnice.
In verjamem, da je večina turističnih krivolovcev taka kot oseba iz te zgodbe. Dejansko neke škode človek ne povzroča, ker lumbraki, pirke, salpe, špari, ... ki jih ujame, tega je ko listja, edini problem je, da so tudi te male ribe prestrašene in potem je težko lovit na terenih, ki jih obdeluje. S tem ne mislim opravičevat t.i. "turističnih" krivolovcev, ker sem tudi jaz menenja, da bi bilo primerno, da jih kaznujejo in da se napravi red.
Kaj si pa Hrvati, ki pisarjio po hr.rec.ronjenje mislijo o Slovencih in njihovem podvodnem ribolovu, mi je pa resnično čisto vseeno. Dokler bom lahko kupil karto in bo kaj rib, bom lovil v Hrvaškem, drugače bom šel drugam. Glede na njihov odnos do morja bo verjetno prej rib zmanjkalo.
LP, Andrej