H2O team

Rad bi vam zaupal precej neprijetno (da ne rečem grozljivo) izkušnjo, ki sem jo doživel včeraj. Upam, da vam bo v pomoč…

Zgodba se je končala v bolnišnici… začela pa doma.

Po dolgem in napornem petku (da ne bom na dolgo in na široko o »predzgodbi«) sem se odločil malo poigrati s hiperventilacijo. Sam pri sebi sem si mislil, da ne bi bilo slabo videt kako telo reagira na hiperventilacijo, ker do včeraj tega sam še nisem doživel. Zmeraj pa rad vem v kaj natanko se spuščam in zato je tudi to bil mus preizkusit na lastni koži. Videl sem mimogrede, da je blaga hiperventilacija pri nekaterih priljubljena metoda za doseganje boljših rezultatov.

Torej kaj sem naredil? Najprej sem kar nekajkrat globoko vdihnil in izdihnil. Nato pa globoko, s polnimi pljuči, zajel sapo in še na polno spakiral zraven. Glede na to, da sem pred dobrima dvema mescema bil na spirometriji vem, da moja pljuča brez pakiranja sprejmejo vsaj 8,5 l zraka. Verjetno pa zdaj že malo več, ker sem zadnje tri tedne kar veliko delal na tem (prav s pakiranjem ipd.). Torej pljuča so bila popolnoma polna. Takoj sem začutil, da nekaj ne bo v redu. Zato sem takoj izdihnil (s polno močjo) in sedel.

Zdaj pa pride glavni del napake:
…tukaj mi je možgane kot vse kaže preklopilo in naenkrat sem bil trdno prepričan, da doživljam »sambo«. Naenkrat sem bil v »filmu«, da sem v stanju sambe in da se moram čim hitreje nadihat. Tako sem bil takrat prepričan. Zato sem, še krepko omotičen, začel globoko dihat. Situacija se je rapidno slabšala in slabšala. Kar seveda ni nič čudnega, če zdaj pomislim, da sem že po prvi močni hiperventilaciji še dodatno hiperventiliral. Prepričan, da delam edino pravilno sem počel največjo napako. Tako sem v »paniki« kar dihal in dihal in dihal…

Hude posledice:
Najprej mi je med tem početjem omrtvela desna polovica obraza, trzat mi je začel obrazni živec – pojavili so se krči. V desni roki sem med tem že čutil mravljince.
Nato mi je prste in dlan na desni roki močan krč potegnil skupaj, takoj za tem pa se je roka v celoti poslovila – tudi ta je v celoti omrtvela. Padla mi je z naslonjala stola na katerega sem sedel in celotno telo se je nagnilo na desno stran čez stol.
Takoj za tem je krč ukrivil desno nogo in kmalu se je tudi ta v celoti poslovila.
Med tem dogajanjem sem počasi ampak vztrajno izgubljal zavest. Oči so sicer bile odprte, dojemal sem okolico – reagirati na okolico pa ni bilo mogoče. Želel sem zakričat pa iz sebe nisem spravil niti najmanjšega piska.
Med tem so me opazili starši, boter in mlajši bratranec. Poskušali so me »spraviti nazaj«. Ko pa so videli, da se na njih sploh ne odzivam se je začela panika. Poskušal sem se toliko zbrati, da bi jim rekel vsaj »a« in jih pomiril pa ni šlo. Pogleda nisem bil sposoben ustaviti. Tudi vid je bil takrat že hudo moten. Videl sem samo delčke obrazov, ki so stali okoli mene. Tudi prstu, ki so mi ga kazali nisem bil sposoben slediti z očmi. Desna stran telesa je v tem času bila že cela mrtva. Popolnoma. Pot mi je v trenutku zalil celo telo. Desna stran je bila paralizirana.

Grozen občutek mimogrede. Dojemaš vse okoli sebe kot v nekih sanjah – reagirati ne moreš. Polovice telesa pa sploh ne čutiš. Kot da ni tvoje. Zbral sem edino toliko moči, da sem desno roko (ki je bila mrtva) prijel z levo, da bi videl kaj se dogaja… bila je hladna, težka in čisto mehka (brez mišičnega tonusa).

Takrat so me domači odnesli do avtomobila in me takoj peljali v bolnišnico. Bili so prepričani, da me je možganska kap. Simptomi so mimogrede bili točno takšni, da je vse kazalo na to. Tik preden smo prišli do bolnišnice pa so ti simptomi začeli popuščati. Najprej noga ( ne vem zakaj). Občutek se je počasi vračal in ko so me v bolnišnici položili na posteljo sem jo že lahko malo premikal. Mimogrede do tega trenutka je od moje hiperventilacije minilo že dobrih 25 minut. Kar pomeni, da sem bil odsoten toliko časa. Nato pa je vse skupaj začelo popuščati. Preiskave so pokazale neverjetno hudo hiperventilacijo – praktično plinov, ki so nujno potrebni v mojem telesu več ni bilo.
Kakšno uro sem zato še moral odležati na urgenci. Nato so vsi prej našteti simptomi izginili – no, ne čisto, ne v celoti. Rahla omotičnost traja še danes. Imam rahel glavobol. Počutim se slabotnega in tudi misli nisem sposoben zbrati tako kot ponavadi. Tudi utrujen sem kar precej. Že to pisat je velik napor.


Upam, da bom lahko s to izkušnjo komu pomagal. Saj veste; Neumni ljudje se učijo na lastnih napakah. Pametni na tujih.


Suma sumarum:
Vse kar bi moral po prvi hiperventilaciji naredit bi bilo vzet vrečko in v njo dihat. Ali pa npr naredit statiko. Ampak… tak film mi je zašpilal v glavi, da sem se odločil drugače.


Po vsem tem lahko rečem samo: HPERVENTILACIJA? NE, HVALA!

Hja Marko zdaj si sprobal, sicer v malo hujši obliki kot sem ti jaz razlagal. Tudi meni se je že velikokrat zgodilo, da sem doma na postelji čisto po nesreči nekoliko shiperventiliral potem polno zajel sapo in spakiral pa se mi je zameglilo ampak sem takoj izdihnil in počakal. V roku 5s je bilo spet vse vredu ti pa si se odločil napačno in pač začel še bolj dihat in s tem še bolj porušti ravnovesje plinov v telesu.

V bistvu kaj se je zgodilo je bil BO zaradi hipohapnije, enostavno si izdihal preveč CO2, ki se v telesu raztaplja v karbonsko kislino in s tem skrbi za primerno ph vrednost krvi na podlagi se tudi kisik sprošča iz hemobglobina v celice (bohrov efekt). Premalo kisla kri in hemoglobin ne sprosti dovolj kisika in tako pride do motenj v vidu, motoriki in tudi zavesti. V glavno ko zgubiš zavest se ravnovesje hitro spet popravi in kisik se spet sprosti, ti pa si spet OK.

Za vse, ki vas zanima kakšen je občutek se ne rabite trudit in preizkušat. Vse skupaj zgleda nekako tako kot ko se "na hitro" vstaneš in se ti zvrti, le da je še malo hujše. Če pa se vam slučajno zvrti pri globokem vdihu pa enostavno izdihnite in tako počakajte kakih 10s pa bo spet vse vredu. Pa to ne pomeni da je to najbolj zdrava stvar na svetu...

Upam, da nisi preveč prestrašil staršev z tvojo avanturo...

Zelo neprijeten dogodek, Sharky. Na srečo se je vse izteklo OK - no, na suhem se ti itak nima kaj zelo hudega zgoditi, razen da kolabiraš in padeš ter se poškoduješ. V vodi pa....
Je pa že Sandi razložil, zakaj si imel omenjene težave, sam naj dodam le še to, da pa opisani krči nimajo direktne zveze s pomanjkanjem kisika, temveč z alkalizacijo krvi ob hiperventilaciji. V alkalni krvi se namreč sicer razpoložljiv kalcij prekomerno veže na krvno beljakovino albumin in tako pride do relativnega pomanjkanja kalcija - hipokalciemija. Simptome poznaš sam najbolje - mravljinci okoli ust, na jeziku, na okončinah, krči v zapestju in gležnjih ter prehodne pareze mišičja. In seveda si že sam pravilno ugotovil, da je v tej situaciji potrebno dvigniti nivo CO2 v telesu, kar je najlažje narediti z dihanjem (vdih in izdih) v vrečko ali hipoventilacijo na zraku.
NAUK: ne se igrat z ekstremnimi situacijami, če ni poskus izvajan v nadzorovanem okolju, kjer so jasne in znane vse možne posledice in je dostopna hitra in učinkovita pomoč!!

LP in še veliko varnih ter uspešnih rekordov želim!

Danes je že boljše in v tem trenutku imam veeeeeelik na ustih!!! Je pa včeraj najprej res bilo grozljivo.
Pravzaprav sem jaz bil popolnoma brez skrbi že ob prvem izboljšanju situacije (ko sem spet začel premikat in čutiti nogo). Vedel sem, da, če bi bilo kaj resnega, se situacija kar sama od sebe ne bi začela tako popravljat.
Me pa je udaren efekt mojega "eksperimenta" krepko presenetil. To pa priznam. Vem pa zdaj kako je in kaj v nobenem primeru NE naredit. In to iz lastne izkušnje

Upam tudi, da sem komu s to izkušnjo dal kakšen odgovor in mu tega ne treba preizkušat. Absolutno ne priporočam! Razen, če ste Johnny Knoxville pa snemate Jackass 3 - potem bo to dobra fora

Hvala za dopolnilo Samo. Vedno sem vesel kakšnega strokovnega prispevka izpod tvojih rok. Drugače pa je z Markotom vse ql. Sem bil danes pri njemu. Imam tudi izvide, ki jih bom jutri prilepil tu gor.

Mogoče bi Marko še povedal za povod, zakaj je do poskusa z hiperventilacijo v prvi vrsti sploh prišlo. Nekateri namreč pri potapljanju še vedon svetujejo hiperventilacijo... Kar zmrazi me ko slišim kaj takšnega.

Mene tudi zmrazi in hkrati krepko razjezi!

Torej;
Imam mlajšega bratranca. Vprašal me je kaj si jaz mislim o hiperventilaciji kot metodi za doseganje boljših rezultatov "tauhanja" (tako namreč potapljanje na dah imenuje njihov telovadni učitelj).
Vprašal sem ga zakaj ga to zanima. Povedal mi je, da jih je učitelj telovadbe "naučil", da je treba pred vsakim "tauhanjem" krepko hiperventilirat in si potem (če ga citiram) "lahko dalje pod vodo". Zato so tudi morali (pod njegovim budnim očesom) hiperventilirat in potem "tauhat".
Odkrito povedano sem se, ko mi je to povedal, prijel za glavo in ga vprašal, če se heca. Na žalost se ni... Zato sem ga vprašal, če je že sploh kdaj videl kako izgleda prava hiperventilacija z BO v živo, da bi sploh lahko imel predstavo kaj se potem lahko s človekom pod vodo zgodi.
Seveda tega še ni videl - jaz pa tega na lastni koži še nisem preizkusil = treba (v izobraževalne namene seveda) preizkusit.
Zato sem kar nekaj krat globoko vdihnil in izdihnil. Sicer sem čutil omotico - padel pa nisem. Zato sem čez kakih 10 - 15 sekund zajel sapo (na polno seveda) in še polno spakiral zraven. Vse ostalo kar se je dogajalo potem pa ste verjetno že prebrali na začetku

Kar se moje izkušnje tiče se jaz zdaj lahko krepko nasmejim. Vse je ok, izkušnja je bila "zanimiva" in krepko poučna.
Kar se pa tiče takšnega "učenja" v srednji šoli in to v pravem bazenu... imam svoje mnenje. Ne bom ga zdaj pisal, ker brez kletvic ne bi šlo. Vsekakor ni dobro.

Prav imaš Sharky. Tega v šolah vsekakor nebi smeli učit je ne napačno in zelo nevarno. Tudi mene se kot otroka tako učili in naše starše tudi vendar pa je medicina dokazala, da je ravno obratno. Če hiperventiliraš si lahko manj časa pod vodo obenem pa oslabiš alarmni sistem telesa. Tako nikoli ne veš kdaj bo tisti trenutek ko se lahko onesvestiš.

Hiperventilacija torej ne, ne in še enkrat nikoli in nikdar ne!!

Hiperventilacija samo v enem primeru, če te učitelj nenapovedano pokliče pred tablo in bi se rad rešil negativne ocene,.... ampa tega ne veste od mene.

Zdaj pa resno. Na tekmovanjih se še danes nekateri tekmovalci nadihavajo s hiperventilacijo. Nazadnje sem to videl v ZG pri Srbu, ki je potem v obeh disciplinah BO. Razlika je predvsem v eni stvari, ker pri hipervenitilaciji nimamo krčev nam je zadrževanje diha lažje, to pa ne pomeni da bo tudi daljše. Pri hiperventilaciji krči nastopijo pozneje (če jih sploh imamo) so pa zato močnejši in pogostejši.

Hiperventilacijo sem zasledil tudi na par filmih o PL (Dapiran) in Big blue (Japonček). Tu se mi zdi predvsem nevarno, da te filme gledajo začetniki, ki bi lahko to posnemali. Dapiran se potaplja že celo življenje in pozna svoje telo tudi prod vpljivom hiperventilacije, to pa ne drži za začetnike.

Učitelja telesne vzgoje - obup!!!

Marko pri tvojem pisanju se mi je zdela pomembna še ena stvar. To je napačna reakcija v kritični situaciji. To je lahko dostikrat enako nevarno kot hiperventilacija. Če bi pravilno reagiral bi se vse končalo po 10s. To govorim zato, ker je bilo v zadnjem času doseženih dosti odličnih rezultatov med novimi potapljači, ki jim primanjuje izkušenj. Nevarno je, če se začetnih prehitro potaplja pregloboko. Zaradi pomanjkanja izkušenj kot tudi hiperventilacije,... lahko pride do nesreč.

LP Jure

Saj zato ravno... toliko hujše, da jih to učijo v šolah!!! Ne bi škodilo, če bi se učitelji telovadbe malo pozanimali in nadgradili znanje. Če že želijo učiti to.

To, da sem odreagiral popolnoma "mimo" mi je pa tako ali tako bilo jasno kakor hitro sem prišel k sebi. V glavi se mi je ob (nepričakovanem) BO pač začel odvijat film, da imam sambo in zato sem začel krepko dihat. Pozabil sem, da sem BO izzval s hiperventilacijo. Spomnil sem se takrat samo, da sem pakiral in poskušal zadržat sapo. Zato sem sklepal, da doživljam sambo, ker sem držal zrak že kar nekaj časa. Čeprav seveda to ni bilo tako. Čudna so pota...

Meni je pa bilo itak že od začetka jasno, da hiperventilacija ravno ni podorčje na katerega bi hodil. Nisem še pa nikoli tega okusil pa sem zato pač malo poeksperimentiral. Zdaj pa ne predvidevam več ampak VEM

Evo še izvid od doktora

Kak sem se nasmejal ob branju,.... še kar ne morm vrjet, kaj se ti je zgodilo. Pa kar predstavljam si, kako je moralo to zgledat, ti paničn, da ne govorim o starših.

Ob branju izvida sem se spomnil, da sem sam imel ob igranju branajame v otroštvu podobne težave. Po par BO-jih sem potem imel konstantne vrtoglavice in mravlinčenje po okončinah. Zato sem s tem kmalu končal.

Kids do not try this at home!!!

LP Jure

Figo! Jaz nisem bil paničen. Meni je bilo "fascinantno"... jaz sem bil čisto kul - razen tega seveda, da sem dihal kot oni "ič-ni, ič-ni, ič-ni" Japonec v "The Big Blue" in da nisem bil sposoben govorit
Pozorno sem edino spremljal kaj se dogaja. Kaj misliš kak sem lahko drugače vse tak opisal
Moja mama pa (pa tak redko grem zadnje čase zaradi ogromno dela k staršem pogledat) je bila čisto adijo. No, pa oče tudi. Kar je konec koncev logično, ker če bi jaz njih tak videl pa pojma ne bi imel zakaj je tak bi se mi zmešalo.

Zdaj se lahko vsemu smejim vem pa, da mojim ni bilo ravno kul...

Zelo poučno.
Žal mi je Marko da si šel to sprovat na lastni koži..Ampak važno da si zdaj OK.

lp,nejc

Zame osebno... ena izkušnja več
Ko se je to dogajalo pa ni bil ravno hec (predvsem zato, ker so me mogli drugi - starši - takšnega gledat). To je edino kar je meni bilo neugodno. Ok, ni ravno prijetno "izgubiti" polovice telesa Ampak drugače pa vse za širše dobro!!!

Hvala Nejc!

Lp

hudo,
če ne bi blo tak iz "prve roke"
niti ne bi verjel...

Sharky,
včasih so bile za "znanost potrebne žrtve", s tvojim opisom lastne avanture v neznano pa močno upam, da smo vsi, predvsem pa "novi upi" izluščili nauk in bomo odslej še bolj previdni in pozorni na pravilno izvajanje apneje.
Cenim tvojo dobronamernost z objavo zgodbe, saj bi jo marsikdo obdržal kar zase in jo najraje čimprej pozabil.

Veseli del zgodbe (vključno s prvimi petimi vrsticami ambulantnega kartona), ob kateri sem se kot Jure tudi jaz pošteno nasmejal, me pa spominja na zgodbo o bufo bufo... ; saj jo poznaš, ali ne?

...kaj pa bufo - bufo! Kak pa to pokne!

Poznam ja Je blo tu nekje ja... Sicer pa saj veš; "vse za narodov blagor".

Lp

Meni se zdi, da je bil tisti prvi občutek vrtoglavice povezan s pakiranjem. Včasih tudi sam začutim nekaj podobnega, če to počnem v stoje pa še posebno. Na SP v Renensu so zaradi možnega BO-ja zaradi pakiranji uvedli pravilo, da mora tekmovalec po tem ko izpusti nekaj zraka iz oljuč pokazati znak ok. Kot mi je znano se je to zgodilo Tomu Sietasu, ki je izpustil večino zraka iz pljuč zaradi BO-ja in nato zdržal nekaj čez 6 min.
O hiperventilaciji je bilo pa že kar dosti napisanega. Menim pa da ni vedno samo slaba. Eric Fatah je eksperimentiral s hiperventilacijo in dinamiko s praznimi pljuči. Pravi, da je dosegel veliko PB.-jev. Moje mnenje: "Če to poizkušaš sam je največja možna verjetnost za BO."
LP Aleš

BO zaradi pakiranja je pravtako povezan z hiperventilacijo. Zlo težko je pri pakiranju brez hiperventilacije blackoutirat (mogoče v kaki res čudni poziciji telesa). V glavnem pri hiperventilaciji pride do vazokonstikcije oz. krčenja žil. Problem je predvsem ker se tudi v možganih skrčijo žile in otežijo pretok krvi, pride od poslabšanega prenosa kisika v tkiva zaradi pomanjkanja CO2 (bohrov efekt) potem pa pride še pakiranja, ki pritiska na srce in vratne žile in to je običajno smrtna kombinacija.

Glede hiperventilacije na prazna pljuča pa kolko sem jaz govoril z Erikom je tukaj še slabša kot pri polnih pljučih, saj pride do pomanjkanja kisika še prej. Vsaj tako sem ga jaz razumel.