Športno društvo
H2O team,

Frankolovska ulica 1, 2000 Maribor, Slovenija
info@h2oteam.com

Kirnja - kraljica podvodnega lova


Zakaj je kirnja za podvodnega lovca tako pomembna? V čem je drugačna od drugih rib, da je prevelika želja in strast, da bi jo ujeli, že marsikoga, začetnika ali vrhunskega lovca, premamila in se ni več vrnil iz morskih globin.

Kirnja spada v družino Serranidae. Poznamo več vrst kirnj, največje žive v tropskih morjih in dosežejo nad 2 metra in težo preko 400 kilogramov. V Jadranu je najpogostejša lat. Epinephelus guaza. Je temnokostanjeve barve z rumenkasto sivimi lisami, po trebuhu pa je rumenkasto oranžna. Zelo dobro prilagaja barvo okolici, v kateri živi. Na peščenem dnu posejanem s kamni najdemo primerke, ki so skoraj popolnoma beli. Ko je smrtno zadeta v trenutku pobeli, nato pa spet dobi svojo pravo barvo.Značilna za to ribo je njena velika glava, ki zavzema približno tretjino velikosti telesa. Ker je roparica ima močne čeljusti, posejane z množico majhnih ostrih zob.

Njeno življenjsko okolje je kamnito dno posejano s številnimi kamni, kjer v luknjah, tunelih in razpokah najde svoje skrivališče, svojo hišo. Lovec jo mora najti, kot to slikovito pove Tomaž, v njeni spalnici. Da bi jo tam našli se izkušeni lovci zavlečejo pod kamen, včasih tako globoko, da mora solovec pomagati pri izhodu. Je pa seveda takšno pregledovanje terena izjemno nevarno. Praviloma kirnja stalno živi v isti hiši in se od nje ne oddaljuje preveč. Če kirnjo ustrelimo v njeni pravi hiši, ki ima navadno več vhodov in izhodov, se tam čez čas zopet naseli druga, podobne velikosti.

V Jadranu so najbolj znana lovišča za kirnje: črnogorsko primorje, Mljet, Dubrovnik, Lastovo, Hvar, Pelješac, Vis in Palagruža.

Kirnja se hrani z mehkužci, raki, ribami. V ustih ujete kirnje pogosto najdemo hobotnico ali jastoga, ki sta njena priljubljena hrana.

S kirnjo sem se prvič srečal v sedemdesetih letih na Lastovu. V učbeniku Šolskega centra za telesno vzgojo iz leta 1969: Potapljanje in podvodni športi, avtorjev Kreša Petroviča, Tineta Valentinčiča in Ljubice dr. Vučetić-Zavrnik, je soavtor Jože Turk napisal, da je Lastovo odličen kraj za podvodni lov. Tako sva s Petrom informacijo vzela zares in na Lastovo hodila več let zapored. Kasneje, ko sem Jožeta spoznal, mi je pripovedoval o svojih podvigih na Lastovu, kjer je služil vojaški rok in ujel množico kirnj.

V učbeniku Turk piše, da je kirnja kraljica kamnitega dna za podvodnega lovca najlepša trofeja. V lovu na kirnjo so združene vse lepote podvodnega lova. Zahteva in daje vse, kar si lovec želi.

Prvo leto, ko sva s Petrom prišla na Lastovo je bilo vse zelo divje. Bila sva brez čolna s skromno opremo, informacij pa razen teh iz knjige nobenih.

Hitro sva spoznala domačina Marina in k njemu sva prihajala več let zapored. Ker je mesto Lastovo daleč od morja, sva raje bivala v šotoru v uvali Zace, kjer so imeli Marin in drugi domačini majhne kamnite hišice za spravilo ribiške opreme.

S Petrom sva bila takrat še v fazi, ko sva lovila le plitko, pri obali in globinskega lova nisva poznala.Uvala Zace je bili najino prvo izhodišče za spoznavanje globinskega lova in morskega dna južnega Jadrana, ki se je zelo razlikoval od severnega, predvsem istrskega, kjer sem do takrat največ lovil.

Lovila sva »peš«, včasih pa naju je zapeljal Marin s svojo modro barko na dieselski pogon.

Ne vem več katerega leta sva srečala prvo kirnjo, vsekakor je bilo to na eni od bližnjih plitvin. Kirnja je bila v razpoki, prvi jo je zadel Peter. Ker je bila riba velika in takšne pod kamnom še nisva videla, sva streljala iz prevelike razdalje in riba se nama je večkrat snela.

Že pri najini prvi kirnji sva ugotovila, da jo je najteže izvleči iz luknje. Ko je kirnja zadeta, razširi škrge, razpre vse svoje bodice in se z njimi upira, da je ne moremo izvleči.

Kakšna je najboljša oprema za lov in izvlečenje kirnje sem zvedel šele dosti kasneje.

Za lov na kirnjo v luknji, v njenem skrivališču je najbolj primerna puška na zrak dolžine 70 – 80 cm. Pri vsaki novi puški najprej odstranimo mehanizem, zaporo petelina. Vedno se nam je namreč zgodilo, da je riba ušla, ker smo prepozno ugotovili, da je petelin zaskočen. Nove puške se navadno bleščijo, poleg tega pa pri potiskanju pod kamen pogosto s cevjo udarimo ob kamen in riba zbeži. To nevšečnost ublažimo tako, da puško oblepimo z močnim lepilnim trakom, ki ima za osnovo tekstilno mrežo, ali pa na cev nataknemo staro zračnico za kolo ali moped. Puščica naj bo debeline med 7 in 8 mm. Na puščico privijemo srednje veliko harpuno z dvema krilcema. Mnogi harpuno navijejo v primežu, da se v ribi ( ta se zadeta vrti na vse pretege ) ne bi mogla odviti. Druga možnost je, da na navoj prej navijemo nekaj lepilnega traku in harpuno močno privijemo. Nekateri pa se možnosti, da bi se harpuna odvila izognejo tako, da že kupijo puščice ki imajo vgrajeno krilce.

Prava in dobro pripravljena puška pa še ne zagotavlja ulova. Najvažneje je kako kirnjo izslediti in v katerem trenutku nanjo streljati.

Še v času nekdanje Jugoslavije sem šel večkrat na leto na jug. V dubrovniško in črnogorsko primorje.

Že med vožnjo preko BIH ali po jadranski magistrali sem razmišljal o kirnji in o zanesljivem strelu. Izkušnje so me naučile, da je prvi pogled, ko kirnjo zagledam v več kot 95% tudi najboljši čas za strel. Vedno, ko sem začel razmišljati, kako bi pogledal z druge strani kamna ali kako bi jo bolj natančno zadel, sem ga polomil. Ko sem drugič priplaval in pogledal v luknjo je ni bilo več ali pa se je namestila tako, da je bil strel bistveno bolj neugoden, kot če bi sprožil že prvič. Zato sem skušal med vožnjo z avtomobilom vplivati na svojo podzavest tako, da sem si govoril: pogled – strel, pogled – strel.

Res bo kakšen bolj tenkočuten bralec dejal, ni etično streljati ribo, če je ne moremo dobro zadeti in potem uspešno izvleči iz skrivališča.

No, da se to ne bi zgodilo, imamo med opremo za lov na kirnjo s seboj kar nekaj orodij. Najbolj znano orodje je kavelj. Z njim kirnjo, ki je samo z vlečenjem puščice ne moremo izvleči, zapnemo za škrge ali čeljust in vlečemo. Kavelj naj ima na predelu preden se začne lok, špičast podaljšek - trn, s katerim lahko kirnjo tudi porivamo v različne smeri. Ta manever je večkrat potreben če glava kirnje ne gleda proti izhodu.

Eno pomembnih pravil pri izvlečenju kirnje je: vedno naj bo glava obrnjena v smer, kjer jo bomo izvlekli. Vsak drug položaj je lahko brezizhoden, ker se tudi mrtva kirnja s škrgami in bodicami zatika v stene skrivališča. Naslednje pravilo, za varnost lovca prvo po pomenu pa je: kirnjo ne vleči z roko za škrge. Zakaj? Kirnja ima škrge, ki imajo na koncu kaveljce in če bi mednje vtaknili prste, bi kaveljci preprečili, da bi dobili roko ven. V primeru, da pri takšnem prijemu za škrge kirnja ne gre ven, se lahko utopimo ali pa si s sunkovitim potegom roke prste razmesarimo.

Nevešči lovci kirnjo ustrelijo večkrat in v njej pustijo množico puščic. Početje, ki je nestrokovno in zato nevarno. Lahko se zapletemo v množico špag, ki so na puščicah, lahko pa se na puščico tudi nabodemo, ko kirnjo vlečemo iz luknje. Kadar ima kirnja več puščic v sebi jo tudi težje obračamo in vlečemo proti izhodu.

Pravilo naj bo: v kirnji pustimo le eno puščico, z vsemi naslednjimi streli pa jo moramo ubiti. Izvlečemo le mrtvo kirnjo. Da se ne bi mučila in da gre lažje ven iz skrivališča.

Ko smo kirnjo ustrelili, še v istem potopu špago zavežemo okrog skale, da ji preprečimo umik v globino skrivališča.

Kirnja je praviloma ob prvem srečanju z lovcem najbližje izhodu in v smeri nevarnosti običajno kaže glavo. Smrten je strel nekako 7 cm za očmi oz. za škrgami. Če smo jo presenetili na vhodu in dobro zadeli, jo v prvem potopu tudi izvlečemo. Pozor: vedno jo pri vračanju na površino držimo za oči, ker bo tako kirnja, če je še živa mirovala. Velika kirnja ali kirnja ujeta na veliki globini zahteva pomoč solovca, ki naj bi praviloma naše početje spremljal tik nad nami. Solovec bo ocenil položaj in nam prišel na pol poti ter nas skupaj z ribo porival proti gladini. Tako se bomo izognili nevarnosti anoksije – nenadne nezavesti pri vračanju, ki se lahko zgodi tik preden priplavamo na površino.

Ko smo špago zavezali okrog kamna, v drugem potopu s seboj odnesemo pripravo, eno najboljših pogruntavščin za izvlečenje kirnje. To je majhno sidro, lahko tudi trojni kavelj za dviganje vrš na katerem smo privezali elastiko – npr. pajek za pritrjevanje prtljage na prtljažnik avtomobila.

S puščice odvežemo puško ( ki je na špagi zavezana z vozlom, ki omogoča takojšnje odvezovanje ) in prosti konec špage privežemo na elastiko. V istem, še bolj varno pa v naslednjem potopu, potegnemo sidro in ga zataknemo za dno tako, da je elastika stalno napeta.

Napeta elastika bo, podobno kot priprava za lov morskih črvov, kirnjo vlekla proti izhodu.

Medtem, ko bo elastika vlekla kirnjo, damo v puško puščico, ki ima na koncu t.i. ubijač. To je harpuna brez krilc ali osti brez zalusti. Z ubijačem lahko kirnjo večkrat ustrelimo in puščico brez težav vsakič izvlečemo iz nje. Elastika in ubijač bosta opravila svoje.

Kadar pa tudi s pomočjo teh priprav, kirnje ne moremo izvleči, uporabimo kladivo in dleto za povečanje izhoda iz skrivališča.

Kladivo naj bo enako kot so ga uporabljali nabiralci prstacev, t.j. vsaj, 1,5 kg težko, dleto pa naj bo špičasto. S pomočjo kladiva in dleta bomo povečali izhod kraljičinih soban in jo po težaškem delu izvlekli na površino. Tudi za takšno težaško delo je lov v paru odlična in varna zadeva.

Za izvlečenje kirnj je najboljši sestavljiv kavelj, dolg približno meter, zraven pa še podaljšek med kljuko in ročajem, ki omogoča, da s podaljškom dosežemo tudi globoko v skrivališče zagozdene kirnje.

kirnja
končno kirnja na porta peschi

Povsem drugačna je tehnika in oprema za ekstremni globinski lov na kirnje. Pri tej vrsti lova uporabljamo puške na gumo dolžine od 90 – 130 cm, puščica pa je privezana na špago dolžine 30 – 50m, ki je navita na kolescu.

Tistega leta sem lovil na Itaki. Ker me je Ali tik pred odhodom pustil na cedilu, sem večinoma lovil sam.

Morje je bilo mirno, Alberto, ki je na Itako prihajal že več let, mi je svetoval pregled terena, kjer je blizu obale videval kirnje. Res sem našel pravo mesto, kirnja pa mi je ušla v veliko podvodno votlino in ni bilo nobene možnosti, da bi jo ujel.

Odločil sem se pogledati globlje. Teren se je počasi spuščal in kamnito dno je polagoma zamenjalo travnato in peščeno. Postal sem pozoren na kamnito stopnico pred katero se je v smeri odprtega morja raztezala svetla lisa peščenega dna.

Na lisi sem zagledal nekaj temnega. Ko sem se potopil na pol poti do dna, sem zagledal veliko kirnjo, ki je radovedno pogledovala navzgor. Kar večkrat sem se potopil, nikoli pregloboko, da je ne bi splašil. Kirnja je še kar vztrajala na mestu. Predvidel sem, da ima skrivališče v kamnitem robu in vanj bi se skrila, takoj, ko bi se spustil globlje proti njej. Kamniti rob je bil na globini preko 20 m. Razmišljal sem, kako bi se skrila in kako težko bi jo sam izvlekel izpod kamnitega roba. Nevarno početje in preveliko tveganje. Raje sem se še večkrat potopil in jo opazoval. Takšno ribo je lepo tudi opazovati, sem si mislil in odplaval dalje iskat drugo kirnjo, ki bi bila bolj plitko.

Ko pa sem se vračal k čolnu, sem se spomnil, da imam v njem tudi dolgo puško na gumo s kolescem na katerem je navito 50 metrov špage. Lovska strast je premagala lepe občutke občudovanja. Poskusil jo bom ujeti pred luknjo. Morda ne bo zbežala.

Ponovno sem poiskal peščeno liso in kamniti rob. Kirnja je bila še vedno tam, čeprav je minila že ura odkar sem jo prvič našel.

Postavil sem se popolnoma navpično nad njo in se pričel nadihovati. Vijak na kolescu sem razrahljal, da bi se špaga lahko lepo odvijala.

Ko sem se dodobra nadihal, sem se počasi začel spuščati v globino. Kirnja me je radovedno opazovala. Na globini nekako 14 m sem prenehal mahati s plavutmi in počasi negibno tonil na ribo. Premikanje plavuti bi jo gotovo preplašilo.

Nisem verjel, kirnja je kar mirovala. Začel sem odštevati. Še tri, še dva metra do strela...

Ko je le za las manjkalo do strela, se je kirnja premaknila v smeri proti kamnitemu robu. Le počasi se je usmerila tja, kjer sem že prvič predvidel, da ima skrivališče.

Do strela je manjkal še trenutek. Le rahlo sem korigiral smer spuščanja tako, da sem padal bolj v smeri kamnitega roba in - strel. Kirnja je bila zadeta.

Hotela je zbežati proti robu, vendar sem jo pri vračanju na površino s špago tako zategoval, da ni mogla v skrivališče. Špago sem vseskozi spuščal iz kolesca in jo zategoval.

Ko sem prišel na površino sem si oddahnil. Kirnja je bila pod mano na napeti špagi. Treba jo je še privleči na površino. Vendar. Ali je dobro zadeta ali se lahko sname. Negotovost, ki je trajala vse dokler je nisem privlekel do površine.

Lep plen, tehtala je 20 kilogramov.

mazzariMazzari

Precej let kasneje, ko sem kot kapetan prvič peljal slovensko reprezentanco v podvodnem ribolovu na svetovno prvenstvo na Mallorco, bilo je leta 1994, sem za TV z Italijanom Renzom Mazzarijem dan pred začetkom dvodnevnega tekmovanja naredil intervju. Potegoval se je za tretji zaporedni naslov svetovnega prvaka, kar ni uspelo še nikomur.

Povedal je, da je na enomesečnem pregledu terena našel veliko kirnj. Kirnje so živele nekaj morskih milj stran od obale na globinah med 35 in 40 metri. Na globini, ki je na robu zmogljivosti športnega lovca.

Kirnje je našel ob majhnih kamnih, kjer so se le naslanjale ob kamen. Te kirnje še niso videle človeka. Pripravil je tehniko lova z brazilijano, 3 kilogramsko utežjo s katero se bo spustil nad kirnjo in jo med padanjem proti dnu s puško dolžine 110 cm pred kamnom ustrelil. Ko bo zadeta, bo odvrgel utež in proti površini odvijal špago iz kolesca pritrjenega na puški. Kirnjo bo potem potegnil na površino.

amengualAmengual

Renzo je naredil vse kot mi je prej v intervjuju povedal in že tretjič zapored postal svetovni prvak. Oba dneva tekmovanja je na enak način ujel po 6 kirnj. Tudi domačin, legenda podvodnega lova – Jose Amengual mu ni bil kos.

Avtor: Vane Fortič


Spletna stran Športnega društva H2O team uporablja piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke