Panula 2 – Prva riba

Novo pridobljeno znanje sem seveda želel hitro preizkusiti v praksi. S prijatelji sem se dogovarjal, da bomo v začetku oktobra preživeli teden dni na Hvaru. Ker ob takšnih dogovorih rado gre kaj narobe je šlo tudi tokrat. Tako smo se namesto za teden dni na Hvar podala za par dni na Ugljan v kraj Mala Lamljana, kjer je bi Vojko na poletnih počitnicah. Nabavil sem potrebno opremo v katero je sodilo: silk, svinci za obtežitev, pribor za lovljenje lignjev, pribor za lovljenje iglice in večja posoda za hranjenje lignjev. Če želiš, da lignji ostanejo živi je nujno potrebno stalno menjavanje vode. To najlažje zagotoviš z majhno pretočno črpalko. Za to pa potrebuješ še akumulator in posledično še polnilec za njega. Ob vsej potapljaški opremi je potreben kar lep avtomobilski prtljažnik. Prvo dopoldan smo namenili podvodnemu ribolovu, kjer pa nismo bili preveč uspešni, popoldan pa smo poskušali pripraviti panulo. Danes vem, da je pravilno pripravljena panula, že pol uspeha. Zato danes posvetim temu delu kar precej časa. Tisto popoldan smo za silo pripravili panulo in se podali na lov za iglico. Vabo sem pripravil tako kot mi je pokazal Radman. Ko sem njega opazoval, kako lovi iglice sem mislil, da je to najenostavnejši način lovljenja rib. Danes pa mi največ problemov povzroča prav lovljenje vabe. Vozili smo pasaro in za sabo vlekli omenjeno vabo. Prvi ulov je sledil kmalu. Vendar to ni bila iglica ampak galeb. Ker se vaba za iglice vleče po površju ali pa zelo plitko, je vabo opazil galeb in jo tudi požrl. K sreči se je ulovil slabo in se je uspel rešiti trnka preden smo ga potegnili do čolna. Naslednji ulov je bila iglica. Nataknil sem jo na trnke in jo spusti v vodo. Ni minilo veliko časa, ko je nekaj močno potegnilo. Na drugi strani silka ni bila več iglica ampak večja riba. Ko sem bil na ribolovu z Radmanom je po tem, ko se je ulovil zobatec, le tega z lahkoto potegnil do čolna. Ta riba pa se ni dala tako enostavno. Nekaj metrom silka v čolnu je sledila kontra in nekaj metrov silka je ponovno odšlo v morje. Ker je bila to moja prva riba ulovljena s panulo nisem imel občutka koliko lahko obremenim silk. Kakorkoli, čez 2 – 3 minute se je pod čolnom zasvetila riba in kmalu nato je bila že v čolnu. Vendar to ni bil zobatec ampak gof. Težak je bil 3,7 kg.

Prva riba

To za gofa ni veliko vendar je vseeno lepa riba. Obstaja bistvena razlika med gofom in zobatcem. Zobatec nudi odpor zelo kratek čas in se običajno, ko ga dvigneš z dna za nekaj metrov, preneha upirati. Zobatec je riba dna in se mu ob hitrem dviganju in spremembi pritiska obrne želodec. To mu onemogoči večjo borbo. Pa tudi zobatec je riba, ki bi jo lahko primerjali s šprinterjem na 100 m. V zelo kratkem času lahko razvije zelo veliko hitrost, ki pa jo lahko zadrži kratek čas. Drugače je z gofom. To je riba, ki se neprestano giblje na velike razdalje. Najdemo jo lahko tako pri dnu kot čisto pod površjem. Nima problema s pritiskom in ima zelo močan rep. Če smo zobatca primerjali z šprinterjem bi lahko gofa z maratoncem. Gof je riba, ki se zelo upira. V literaturi je opisan kot ena najbolj borbenih rib. Gof se bo boril do konca in ko se bo predal se bo predal zato, ker so mu pošle moči. Tako boste lahko po daljši borbi ob čoln privlekli gofa, ki zaradi izčrpanosti ne bo kazal znakov življenja. Kakorkoli – ulovil sem prvo ribo. Dovolj za ta dan.

Zvečer sva se z Vojkotom odpravila lovit lignje. Ulovila sva jih nekaj. Ker sva nameravala loviti lignje še zgodaj zjutraj sva zaključila z lovom. Ker je potrebno lignjem ves čas menjevat vodo sem posodo z lignji postavil na pomol. Na posodo sem postavil akumulator in črpalko potisnil v vodo. Tako je voda ves čas krožila in skrbela za to, da so lignji ostali pri življenju. Da ne bi vse teklo tako gladko, je poskrbela nevihta ponoči. Ker je padal dež in je pihal veter ni bil možen zgodnje jutranji lov lignjev. Ob svitanju pa se je nevihta umaknila in lahko smo se odpravili na lov zobatcev. Vendar so valovi nočne nevihte prevrnili posodo z lignji. Tako smo zjutraj našli posodo v vodi, akumulator je še vedno omogočal delo črpalke, pokrova posode ni bilo nikjer. Seveda pa ni bilo niti lignjev. Ni nam ostalo drugega, kot da se odpravimo na lov za iglicami. Vendar nismo bila uspešni. Vabo za iglice smo vozili sem in tja in nič. Tako sem že na začetku lova na zobatce spoznal, da je skoraj najtežje uloviti vabo. In ta problem imam še danes.

Zvečer smo ponovno ulovili nekaj lignjev in drugo jutro smo se zgodaj odpravil ulovit še kakšnega. Tako smo dočakali vzhod sonca z osmimi lignji in eno sipo. Lignji so zelo občutljiva živa bitja. Če nimajo stalnega pretoka sveže voda, če je voda pretopla, če je v vodi črnilo, ki so ga sami izbrizgali, …, se vedno konča s smrtjo lignja. In tak praktično ni za uporabo. To jutro je bilo precej valovito in ker tudi to ne paše lignjem jih kar nekaj ni dočakalo jutra živih. Zobatec je dnevna riba. Zato ga je možno začeti loviti, ko se zdani. Tako sem prvega lignja na trnke nataknil takoj, ko je bilo mogoče in v vodo z njim. Spustil sem ga prenizko in končal je na dnu. Z drugim sem bil previdnejši, vendar sem tudi tega izgubil. V vodi je bila neka vrv in tako je ligenj končal tam. Tako nam je ostal še zadnji živi ligenj. Previdno sem ga peljal za seboj, vendar nekoliko bolj oddaljenega od dna. Ni bilo potrebno dolgo čakati, saj se je po nekaj 100 metrih za njim zagnal gof podobne velikosti kot tisti pred dvema dnevoma. Gofi se držijo v jatah. V vsaki jati so ribe približno enake velikosti. Ko so gofi še manjši so jate večje. Čim večji postajajo, tem manjše so jate. Tako zelo veliki gofi običajno plavajo sami ali največ v družbi enega ali dveh sebi enako velikih rib. Ko se je ta gof ulovil sem že poznal kakšno ribo imam na drugi strani silka. Tako sem ga privlekel do čolna in ko sem ga hotel z mrežo potegniti na čoln se je snel s trnka in odplaval. Lahko si predstavljate razočaranje, pa tudi v posodi za lignje ni bilo več živih lignjev. Ker se je na tem območju očitno zadrževala jata teh rib sem se odločil, da bom poizkusil s sipo. Pripravljeno sem spustil v vodo in jo počasi začel spuščati proti dnu. Ko tako spuščaš vabo proti dnu, ob počasni vožnji večkrat zaustaviš silk, da ne bi vaba zadela ob dno. In ob enem takšnem zaustavljanju silka, ko še vaba ni bila niti blizu dna sem začutil, da je na mestu, kjer je bila ravnokar sipa že nekaj težjega. Ta gof pa je končal v čolnu in tudi moj drugi dan lovljenja sem lahko označil kot uspešnega. Ura je bila še zgodaj, zato še nismo imeli namena končati ribolova. Tako sem na trnke nataknil mrtvega lignja in poizkusil srečo z njim. Tako sem naredil krog, kot okrog rokometnega igrišča, da bi prišel na mesto, kjer so bili gofi. In res se je na tem mestu ponovno en gof odločil, da bo ligenj njegova malica, na mojo srečo pa je namesto tega končal v čolnu. Danes vem, da se manjši gofi lahko prevarajo z mrtvim lignjem, medtem ko so večji bolj izkušeni in jih je zelo težko uloviti brez resnično prave vabe. Ostali so nam še 4 lignji.

Gofi iste jate

Tako smo delali kroge in vsakič, ko smo se pripeljali na omenjeno mesto se je za lignjem zagnal kak gof. Ko sem bil na ribolovu z Radmanom mi je rekel, da je po vsaki ulovljeni ribi potrebno preveriti silk ob trnku. Najbolje je, če silk skrajšaš in na novo zavežeš trnek. Na ta način se izogneš kakršni koli poškodbi silka. Tega tisti dan nisem storil. Od takrat pa po vsaki ulovljeni ribi na novo privežem trnek. In ker vsaka šola neka stane sem zaradi te napake izgubil eno ribo. Ko smo v čolnu že imeli 5 gofov in smo po znani poti peljali zadnjega lignja se je na znanem mestu ulovil še eden in ker nisem preveril silka se je le ta strgal in tako smo ta dan izgubili že drugega gofa. Vendar je bilo jutro več kot uspešno – 5 gofov težkih med 3 in 4 kg.

Vojko in gofi

 

Naslednji dan je bilo slabo vreme. Valovi burje so bili za pasaro skoraj preveliki. Lov lignjev je bil nemogoč, vendar sem zjutraj vseeno uspel uloviti iglico. Na že znani poziciji sem nato ulovil še enega gofa iz te jate. Nato so se valovi še povečali in ribolovnega izleta je bilo konec. Tako smo na prvem pravem lovu s panulo, Ugljan zapuščali s 7 gofi. Pa vendar sem na ta ribolov odšel z namenom uloviti zobatca. Vendar je ta moral še počakati.

Razlika v lovu gofa in zobatca je velika. Gof je riba ki se premika po vsej globini morja. Tako je za njega bolje, če vabo vlečemo na polovici med dnom in gladino. Če je gof nekaj metrov višje ali nižje od vabe jo bo zaznal in jo v veliki verjetnosti tudi pojedel. Medtem ko je zobatec riba dna. Za njega je potrebno vabo vleči tik nad tlemi. Prepričan sem, da je možnost ulova veliko manjša, če bomo vabo vlekli 5 m nad tlemi, kot če jo vlečemo tik nad tlemi. Tokrat na Ugljanu sem vabo vlekel previsoko in bi zelo težko ulovil zobatca, za gofe pa je bilo dovolj dobro. Kakorkoli, ribolovni izlet je uspel in naučil sem se nekaj novega.

Leave a Reply

Your email address will not be published.