Lesene puške – lesenjače

Uvod

V zadnjem času je tudi med domačimi podvodnimi lovci čedalje več takih, ki se odločajo za nakup lesene puške oziroma bolj po domače – lesenjače. Da bo odločitev lažja, kateri tip puške bi najbolj ustrezal določenemu lovcu in njegovemu načinu lova, ki ga najbolj prakticira, so v nadaljevanju opisani različni tipi pušk, ki se pojavljajo na tržišču. Tistim, ki se pa odločate za samogradnjo lesenjače, bo pa lahko izhodišče pri načrtovanju le te…

Prve lesene puške so izdelali in uporabljali na otokih tihega oceana že pred več kot 100 leti in so že takrat omogočale možnost ulova večjih pelagičnih rib. Les je bil domačinom takrat edini dostopen material, obdelava le tega pa je bila tudi relativno enostavna. Tako so nastale prve »primitivne« lesene puške na gumo.

S časom in razvojem tehnologije so se počasi začeli uporabljati modernejši materiali, najprej jeklo, nato aluminij in karbon (ogljikova vlakna). Tehnologija je omogočila izdelavo opreme za podvodni lov v velikih serijah ter tako približala ta šport večjemu številu ljudi. Napredovale so tehnike lova, povečale so se lovne globine, ribe pa so spoznale novega »naravnega« plenilca – podvodnega lovca in njegovo puško… Ribe, ki so se še nekaj let nazaj skrivale po luknjah, danes ob najmanjši slutnji nevarnosti bežijo v globino, njihova »radovednost« se je pa odmaknila kakšen meter bolj stran od lovca, ki čaka na dnu… Uporabljati so se začele močnejše gume oziroma dodatne cirkularne gume in debelejše (težje) puščice, kar je omogočalo strel in zadostno prebojnost na večjo razdaljo, pri čemer pa so se pokazale slabosti modernih pušk.

Pri aluminijastih puškah je prišlo do upogibanja telesa (cevi) puške, utrujanja zapestja pri dolgotrajnem lovu zaradi slabšega balansa (uravnoteženosti), povečanega povratnega trzljaja pri strelu in s tem vpliva na (ne)natančnost strela. Puške iz karbona dobro prenašajo velike obremenitve zaradi trdnosti ogljikovih vlaken, zaradi tega imajo lahko manjši prerez, ki pripomore k dobri okretnosti v vodi. So lahke in dobro uravnotežene, imajo pa eno veliko slabost – majhna masa jim ne omogoča amortizacije povratnega trzljaja (fizika: gibalna količina) zato jih je potrebno močno držati pri strelu, saj v nasprotnem ne boste zadeli tisto v kar streljate… V tem trenutku se pokažejo prednosti lesene puške – gostota lesa je manjša od vode (velja za večino vrst lesa) in omogoča ob primernem izboru prereza in dolžine odlično uravnoteženost, večja masa v primerjavi z aluminijastimi in karbonskimi puškami pa pripomore k zmanjšanju povratnega trzljaja in s tem izboljšanju natančnosti strela. Za lesene podvodne puške se predvsem uporablja tropski les – tikovina, mahagonij in iroko, lahko pa se uporabi tudi kakšen »domači« les.

O prednostih in slabostih različnih tipov lesenih pušk pa več v nadaljevanju.

Delitev pušk

AMERICAN / AUSTRALIAN puške (lesenjače)

Puške, ki so v osnovi namenjene lovu na odprtem morju, tam kjer lahko pričakujemo največje primerke pelagičnih rib (tune, mečarice, barakude…) in zato potrebujemo veliko prebojnost ter doseg. Te puške so v izvedbi z najmanj dvema cirkularjema, tiste najmočnejše pa celo z osmimi cirkularji. Opremljene so s puščicami večjih prerezov (najmanj 8 mm) in z mehanizmi, ki prenašajo velike sile. Na teh puškah zelo redko najdemo mulinel, le ta se običajno nahaja na boji, ki se uporablja za utrujanje ribe. Puščice so vezane z jekleno pletenico za posebne bungee-je, ki so vezani pred mulineli na boji. Med najbolj znanimi in priznanimi proizvajalci teh pušk so Riffe, Daryl Wong, Steve Alexander, A.B.Biller in JBL.

Tiste najosnovnejše in »najšibkejše« puške imajo ročaj zadaj, ostale pa imajo praviloma ročaj postavljen sredinsko (mid handled).

Zakaj sredinsko nameščen ročaj?

Uporaba več cirkularnih gum in težkih puščic je zahtevala povečanje mase puške in zelo močno roko, saj je v nasprotnem prišlo do nekontroliranega povratnega trzljaja pri strelu. Pri puškah z zadaj nameščenim ročajem to pomeni nujno povečanje dimenzij (večja širina in višina), kar pa je imelo za negativno posledico zelo slabo okretnost in s tem tudi praktično neuporabnost.

Puške s sredinsko nameščenim ročajem pa lovec nasloni na ramo in s tem izkoristi svojo maso kot navidezno povečanje mase puške. Puška ima zelo dobro okretnost zaradi manjših dimenzij, lovec jo pa tudi lažje obrača zaradi opore (kopita) na rami in ročaja, ki je postavljen sredinsko.

Ampak vsaka palica ima dva konca – puške s sredinsko nameščenim ročajem imajo tudi eno veliko slabost, to pa je prisiljen položaj, ki ga ima lovec pri strelu – dvignjen trup, puška pa vedno pravokotno na telo lovca. Zato so te puške primerne samo za lov na odprtem morju (čakanje v modrem – v tujini znano kot Blue Water Hunting) – za lov največjih primerkov rib.

To pa je tudi glavni razlog, da so te puške praktično neuporabne za lov v Sredozemlju, še posebej v Jadranskem morju – si ne predstavljam lovca, ki čaka na dnu zobatce ali lovi ob obali brancine v »John Rambo« položaju….

EURO puške (lesenjače)

So puške, ki se uporabljajo za lov v Sredozemlju, kjer se običajno lovi bistveno manjše ribe kot v oceanih, kljub temu pa omogočajo tudi ulov nadpovprečno velikih primerkov rib – z nekaj sreče seveda.

Po zasnovi so praviloma vse z zadaj nameščenim ročajem, imajo dobro preglednost in s tem relativno enostavno merjenje, po celotni dolžini pa imajo vodilo za puščico. Večinoma imajo eno debelejšo (20 mm) oziroma dve tanjši (16 – 18 mm) cirkularni gumi, puščice so debeline 6 – 7 mm, razpon dolžin pušk pa je med 75 in 120 cm (dolžina se meri od luknje za gumo do zadnje zareze na puščici).

Te lesenjače se delijo po dolžini in konstrukcijski zasnovi – tipu ročaja in obliki telesa.

Slika 4: Ročaj za desničarje (vir: lesenjače Achilles)

Tip ročaja:

Večino lesenjač je mogoče naročiti z različnimi tipi in velikostmi ročajev, lahko so narejeni samo za desničarje/levičarje ali pa imajo univerzalen ročaj.
Tistim, ki vedno lovite z isto roko (desno/levo), bi priporočal ročaj, ki je namenjen samo tej roki, saj se bo tako anatomsko najbolj prilegal roki, s tem pa bo tudi prijem bolj čvrst (pomembno pri strelu), roka pa manj utrujena zaradi optimalne lege le te. S tem ročajem pa ne bo mogoče loviti z drugo roko oziroma bo zelo neudobno.

Tisti, ki lovite s tehniko »zunanje roke« (pri lovu ob obali držite puško v roki, ki je stran od obale) in zato držite puško enkrat v eni drugič pa v drugi roki, se pa raje odločite za univerzalen ročaj. Prijem in drža sicer res ne bosta povsem optimalna, lahko pa boste lovili z obema rokama.

Oblika telesa:

Nekatere lesenjače imajo preprostejšo obliko prereza telesa, ki je običajno pravokotne oblike z zaobljenimi robovi, druge pa imajo bolj komplicirano obliko prereza, ki je običajno v elipsasti obliki oziroma v tako imenovani obliki »sipine kosti«. Oba navedena prereza pa imata svoje prednosti in slabosti.

Prerezi preprostih oblik:

Izdelava pušk s takšnim prerezom je relativno enostavna in se jo običajno lotevajo samograditelji, ki imajo doma preprosta orodja za obdelavo lesa, modele pušk s takšnim prerezom pa imajo tudi nekateri znani proizvajalci lesenjač.

Slika 5: Prerez preproste oblike

Prednost takšnega prereza je poleg enostavne izdelave predvsem nekoliko večja masa, ki jo ohrani puška na račun manj odpadka pri obdelavi. Pravokoten prerez dimenzij npr. 40 mm × 30 mm ima namreč v primerjavi z elipsastim prerezom dimenzij 40 mm × 30 mm (max. širina × max. višina) približno za 27% večjo maso (ob enaki dolžini). To pa pomeni, da ima tudi manjši povratni trzljaj pri strelu!
Slabost takšnih prerezov je večji bočni upor, to pa posledično pomeni slabšo okretnost. Ta je pomembna predvsem pri lovu ob obali (v plitvem), medtem ko pri tehniki čakanja to ni tako pomembno.

Prerezi z obliko sipine kosti:

Izdelava takšne puške je zahtevnejša, več je tudi odpadka materiala pri obdelavi. Vse sodobnejše lesenjače imajo takšne prereze, nekatere z bolj, druge z manj izrazito obliko.

Slika 6: Prerez z manj in prerez z bolj izrazito obliko »sipine kosti«

Običajno je širina nekoliko večja od višine prereza, izrazitost oblike pa vpliva na okretnost. Prednosti takšnih prerezov je predvsem dobra okretnost v smeri levo – desno, medtem ko je v vertikalni smeri nekoliko slabša. Bolj izrazita oblika sipine kosti predstavlja boljšo bočno okretnost a tudi nekoliko manjšo maso – večji trzljaj.

Slabost lesenjač s takšnim prerezom je nekoliko večji trzljaj v primerjavi s prerezi preprostih oblik (ob predpostavki, da sta max. višina in širina podobnih dimenzij) in slabša vertikalna okretnost, ki pa ugodno vpliva na preciznost strela (dvig glave puške pri strelu je manj izrazit).

Dolžina puške:

Kakšno dolžino in tip lesenjače izbrati?

75 cm – 85 cm: Ta dolžina pušk je primerna za lov ob obali (v plitvini), kjer je pomembna dobra okretnost, ter za lov v motni vodi.

Lesenjače z ozkim in nizkim prerezom izberemo za lov, ko je pomembna dobra okretnost, ne pa tudi moč. Praviloma so opremljene z eno cirkularno gumo. Primerne so za lov ob obali (lov brancina) ter lov po luknjah.

Lesenjače z nekoliko močnejšim prerezom in dvema cirkularnima gumama bomo izbrali tam, kjer je motna voda, pričakujemo pa kakšno večjo ribo (npr. lico) in je zato potrebna večja prebojnost. Mulinel obvezen.

90 cm – 100 cm:
Najbolj vsestranska dolžina puške, primerna za lovce, ki kombinirajo vse načine lova. Zelo pomembna je okretnost puške, prav tako je pomembna moč. Priporočljivo je imeti puško, ki omogoča montažo dveh cirkularjev – po potrebi lovimo z enim ali obema. Mulinel obvezen.

106 cm – 110 cm:
Puške te dolžine se priporočajo izkušenim lovcem, torej tistim, ki pretežno lovijo globlje in jim je prioriteta domet. Če bo lovec s takšno puško lovil tudi ob obali (tam kjer je dobra vidljivost) naj izbere takšno, ki mu omogoča dobro okretnost. Priporočljivo je imeti puško, ki omogoča montažo dveh cirkularjev – po potrebi lovimo z enim ali obema. Mulinel obvezen.

115 cm in več:
Puška primerna samo za lov največjih primerkov jadranskih rib, za lov s tehniko čakanja in lov v modrem. Okretnost puške je manj pomembna, zato naj lovec izbere čimbolj masivno. Le takšna omogoča strel na velike razdalje, z uporabo dveh ali treh cirkularjev. Mulinel obvezen. Ni primerna za lov ob obali.

Tistim, ki je tudi to premalo, naj si pogledajo poglavje AMERICAN/AUSTRALIAN lesenjače…

Prednosti in slabosti lesenjač

V primerjavi s serijskimi aluminijastimi in karbonskimi puškami imajo lesenjače kar nekaj prednosti, prav tako pa tudi slabosti.

Prednosti:

• prilagodljivost posamezniku (ročaj, detajli),
• dober balans (uravnoteženost),
• majhen trzljaj zaradi večje mase,
• doseg in natančnost zaradi majhnega trzljaja,
• ponos.

Slabosti:

• relativno visoka cena,
• nekoliko večja občutljivost na udarce,
• vzdrževanje (lakiranje).

Zaključek

Iz zgoraj navedenega lahko povzamemo, da je optimalen izbor lesenjače povsem odvisen od posameznika in njegovega načina lova. Vsak, ki se odloča za nakup lesenjače, naj pogleda kvaliteto izdelave, pregleda teste pušk, povpraša prijatelje o mnenju, preveri možnost testiranja pred nakupom…

Katera je lepša, katera je boljša? Vsake oči imajo svojega malarja, vsak svoja prepričanja, vsekakor je pa treba vedeti, da je lovec tisti ključni element, od katerega je odvisno, če bo sploh videl ribo, se ji približal ali jo privabil dovolj blizu… Dobra puška pa lahko da izkušenemu lovcu določeno stopnjo samozavesti in zaupanja – piko na i.

Vsekakor pa vsem začetnikom priporočam, da si najprej kupijo preprosto serijsko puško, ter se najprej posvetijo sebi – tehniki gibanja v vodi, neslišnemu približevanju ribam in osnovnemu rokovanju s podvodno puško.

S tem člankom sem želel čimbolj objektivno podati nekaj osnovnih informacij o lesenjačah, ki so v uporabi in prodaji, nikakor pa ni bil moj namen favorizirati določen tip oziroma proizvajalca lesenjač.

David Perme
www.achilles-spearfishing.com