Đuro je napisal:naj ti za začetek jaz malo pomagam...kaj se tiče čevljev na plavutkah in njihovi tesnosti...vedet moraš da je tisti čevelj trd oz. nekomot zaradi namena plavutke..ta plavut je za kratke discipline oz. šprinte in je to pri tem zelo pomembno da se ti plavit čimbolj prime na noge...če bi nekaj časa treniral bi se verjetno navado je pa res da brez žuljev in trdega dela ne gre. pomoje moreš ti izbirat med plavutmi ki so namenjene za apneo oz. freediving.
pomoje je razlika med temi plavutmi za HPPP in apneo v velikosti deske in obliki šuha. glej včeraj sem za šalo sprobal Vidovo novo plavut ki se popolnoma razlikuje od flyera. deska je za polovico manjša, šuh je neverjetno dober, plavat z njo pa je naravnost fenomenalno dobro! sploh nisem mogo vrjet...tak da pomoje če se že nabavlajo plavuti za apneo naj bodo tudi za to namenjene...se pravi manjša deska in...
kaj več pa ti bo o tem povedal valdi...
sansan: Ja pa zanima me še kako je z temi plavutkami, ki so pozitivno plovne. Koliko to pomaga pri plavanju?
Torej

. Sandi - konstitucija človeka je naravnana tako, da ima, kar se tiče nog in posredno plavuti, mnogo močnejše fleksijo - iztegovanje stegnenice kot ekstenzijo - krčenje glede na kolenski sklep. Po domače to pomeni. Človek mnogo več potisne z nogami, kot pa povleče. Predstavljaj si ležeč stabilen položaj, da imaš noge proste, oz. da od bokov navzdol nimaš nobene opore - v tem položaju boš več potisnil - pokrčene noge iztegneš, kot povlekel - iztegnjene noge pokrčiš. Če to prenesš v plavanje se krčenje kolena dogaja pri udarcu od doli - dno bazena, proti gor - na površino vode. Ker so te mišice slabše delujoče, v tem primeru pozitivna plovnost pomaga, ker plavuti sili proti površini in olajša omenjeni udarec. Če bi biomehansko vse sešteli, tisti ki je začel delati plavuti z pozitivno plovnostjo in stopali z naklonom - ni bil nor. Toliko na kratko
Đuro

. Da ne dolgovezim preveč. Velika razlika obstaja med plavutmi za A oz HPPP, predsvem v loku upogiba "deske" in mestu kje se ta lok prične upogibati. Plavut za površinska plavanja se upogiba bolj enakomerno po vsej svoji dolžini. Medtem ko se plavut za A upogiba bolj pri repu plavuti. Ni pa to totalno železno pravilo. Odstopanja so možna na račun moči, konstitucije in tehnike plavalcev. Razlog je verjetno v razmerju in izkoristku uporabljene sile zamaha s palvutjo, najsibodi dol, oz. gor, in višine le tega, ter upogibu in izpodrinu mase vode, katera se zoperstavlja plavalcu in mu omogča gibanje v vodi (pod ali na površini). Spet pa pogledamo v biomehansko ozadje in temu pametnjakoviču podelimo Nemotovo nagrado za razvoj HPPP

.
Pa še to

. Osebno ne verjamem, da proizvajalci plavuti uporabljajo kakšne mehanske ali biomehanske naprave za merjenja lastnosti in kvalitet določenih plavuti. Vse se dogaja po izročilu med ljudmi, drznosti določenih oseb, katere si upajo narediti kaj novega itd. Osebe, ki pa to testirajo, pa nimajo izdelanih določil oz. lastnih karakteristik, katere bi odgovarjale posameznim plavutim, namenu in kvaliteti. Uporabljajo le štoparico. V smučariji je ta pristop nekaj popolnoma drugega - za primer

. Skratka. Po mojem ni plavalca, kateri bi izbral 5 plavuti od 5 različnih firm in le te testiral par tednov. Le tako bi lahko dobil vpogled v razlike in kvaliteto med proizvajalci in posameznimi modeli

.
Drži pa nekaj. Malo denarja se tudi tu odraža z malo muzike

.
Če vas še kaj zanima

- z besedo na dan!
Lp
