Napisal/-a pohorc dne Po nov 28, 2005 00:42
Evo še mene.
Pohorec Iztok, rojstni dan imam 22.3. in to od 1966 naprej. Mojih letnikov ne delajo več.
Moj razlog , da sem se začel potapljati je nastal malo iz jeze saj mi moja draga mama ni hotela podpisati pristopne izjave k tečaju za letenje z jadralnim letalom. Če ne po »luftu« pol pač pod vodo in leta 1982 sem se včlanil v POTAPLJAŠKO DRUŠTVO MARIBOR, seveda so bile doma zopet težave in jeza, ampak evo mene nekako je šlo.
Marca 1983 tečaj, maja izpit v Poreču in že sem postal potapljač. Prvi potop (izpit) v Poreču iz obale Plava laguna apartmajsko naselje Galiot. Po izpitu smo morali polniti jeklenke na tovornjaku s klubskim kompresorjem. Popoldan pa krst in prošnje da sem fajn pubec in bom vse naredil, samo da sem lahko potapljač, tako kot se za krst spodobi smo vsi dobili batine. Veselje ob zaključku se je zavleklo v naslednji dan.
V letih 1983 pa do 1989 sem v klubu uspel prilesti do kategorije Starejši potapljač (sedaj P3).
Z delom v klubskem servisu pa še naziv tehnični referent za servisiranje potapljaške opreme.
Na tem izpitu sem pa resno naje… saj izpit je bil takrat za mene prezgodaj in sem vse zamudil. Sledilo je izpraševanje, šraufanje in ni pomagalo nobeno opravičilo. Iz te zagate me je rešil Mulej Andrej, ki je bil takrat v društvu številka 1. (bog i batina).
Na ta tečaj je bil povabljen oficir takratne JRM (Jugoslovanska ratna mornarica) to je bil tovariš Čop. Furman se ga še prav gotovo spomni saj je takrat »laufal« po celi Jugoslaviji za opremo, ki se je takrat servisirala v našem servisu. Vojsko sem preživel v Puli in to ravno pri tem oficirju. K sreči je že vedel, da rad bolj dolgo spim in mi ni bilo hudega.
V tem času je PDM organiziral tudi dve tomboli. Najodmevnejša je bila v Kamnici na hipodromu. Tega heca se je udeležilo skoraj 10.000 ljudi. Prva nagrada je bila Marlesova montažna hiša, druga pa dobra stara Zastava 101 in seveda ogromno nagrad iz Gorenja, Liboj in Hrastnika. Takrat sem s klubskim kombijem kot sovoznik brhke blondinke prelepil pol štajerske s plakati POTAPLJAŠKO DRUŠTVO MARIBOR organizira največjo tombolo v Sloveniji.
Društvo je takrat imelo dva kombija, dobro opremljen servis in ogromno volje do volonterskega dela. Vsako leto so bili tudi dobro organizirani potapljaški tabori na Murterju. Plačane termine v Pristanu vsak ponedeljek in četrtek, in še kaj.
Društvo je imelo v času 90-ih let tri potapljaške sekcije v Ptuju, Gornji Radgoni in M. Soboti. To so sedaj močna društva, ki imajo korenine v našem društvu.
Leta 1989 sem postal član UO - PDM in prevzel vodenje potapljaške sekcije od prijazne gospodične Alt Zvonke. Pomagal sem na vseh klubskih tečajih, tekmovanjih in tudi krstih. Tudi podvodna dela v zimskih mesecih: na Muri (rezanje stare zapornice pri brodu),v Limbušu na Dravi (kanalizacija) in v Račah ribniki (čiščenje pretočnih cevi za Petrol). Ker sem potapljač sem sklepal, da mi tako ali tako nič ne more biti in sem že čez par dni nadlegoval medicinske sestre v bolnišnici. Razlog: dohtar je hotel videti, če bom preživel s tako pljučnico. Ta dela je društvo plačalo in to zelo dobro. Organiziral sem potapljaške tabore: Murter, Poreč, Rovinj. Ekspedicija PDM (treh članov: Bosa, Dolf, jaz) v Egiptu leta 1989 od Caira pa do Sudanske meje v mesecu in pol. Na meji s Sudanom smo bili na opazovanju. Rešitev je bila v besedah Tovariš Tito Jugoslavija. Vmesne postaje kot so:Sinai - Nuweiba, Dahab, Sharm el Sheik (takrat par hiš in dva potapljaška centra v kontejnerjih). Sledil je Suez in Hurghada pa Marsa Alam. Na štop čez puščavo do Nila v Idfu, Luxor in nazaj v Cairo.
Kasneje sem prevzel izobraževanje v društvu, potapljaško sekcijo pa Vojo Erakovič, ki je glavni krivec, da imamo klubsko sobo v pekarni. Kot vodja izobraževanja sem uvedel dodatni tečaj še v septembru in tečaj samo za študente. Prekinil tradicijo enega tečaja letno in tudi skrajšali smo tečaje iz treh mesecev na dober mesec. Tu so mi bili v pomoč vsi klubski inštruktorji in nekateri člani. Udeležil sem se in pomagal pri potapljaških taborih: Zlarin, Šolta. Da ne pozabim omeniti Rovinja (uh je blo fajn).
Z Alešem Pliberškom sva začela izdajati Potapljaške Novice, moj del je bil lažji saj sem jih samo tiskal, on pa je gnjavil vse ostale, da so kaj napisali. Te novice so kasneje postale glasilo SPZ. Z novim vodstvom SPZ, pa je to sedaj revija Potapljač.
Po nekaj letih sem prevzel blagajniško tajniške posle od Tatjane Frangež, z izobraževanjem se je pričel ukvarjati Igor Logar. Ko sem postal blagajnik juhu sem si mislil: to bo »gnara«, sledil je šok, društvo je imelo kar nekaj minusa. Ob ponedeljkih in četrtkih smo bazen začeli plačevati in smo ga kljub temu kasneje izgubili saj so Vaterpolisti imeli boljše veze (sponzorje). V tem trenutku, ko društvo ni imelo več bazena je stanje članstva padlo na minimum (niti 50 članov) in tako je bilo dve leti. S tem je usahnil tudi denar iz ŠZM. Da je prišlo do takega upada in stagnacije v društvu in to v tako kratkem obdobju dveh let sta po mojem mnenju dva razloga:
Prvi: društvo je bilo preveliko in pojavilo se je ogromno različnih interesov: potapljanje, šport, servis, nabava opreme, klubska soba, itd…
Drugi: delo v društvu in UO je temeljilo na par posameznikih. Zaradi ogromno različnih interesov nam je tem par posameznikom zmanjkalo volje in energije do zadovoljevanja teh skupin. To je bilo mislim da v letih 97-98.
Po teh dogodkih smo v društvu strnili vrste in kasneje nam je uspelo pridobiti nedeljski termin v Pristanu. Za opravljanje potapljaških tečajev se je začelo inštruktorje nagrajevati (plačevati).
Tudi servis smo uspešno preselili iz Pristana na Gospejno ulico.
Z odhodom Vojka Laha v zasluženo »penzijo« sem na zadnji skupščini bil potrjen za predsednika društva. Predsednik društva sem od leta 2001. Prilezel sem do inštruktorske kategorije M2. Sem tudi član predsedstva SPZ od leta 2004. Društvo je v tem trenutku v dobri kondiciji v vseh pogledih. Vse sekcije uspešno pridobivajo nove člane in s tem je društvo vedno bolj prisotno v prostoru v katerem deluje. S tem momentom smo pa tudi bolj zanimivi za sponzorje in ostale donatorje kot so ŠZM, MOM in SPZ.
Pohorc
p.s. Zraven vsega tega pa se še vedno zelo rad potapljam in fotografiram pod vodo.
Zadnjič spremenil
pohorc, dne Sr okt 04, 2006 16:43, skupaj popravljeno 1 krat.