Športno društvo
H2O team,

Frankolovska ulica 1, 2000 Maribor, Slovenija
info@h2oteam.com
od 22. do 29. avgusta 2005

Svetovno prvenstvo - Švica


22. in 23.8.2005

ŠvicaNajprej lepe pozdrave iz Švice! Počasi smo se namestili v kampu, se najedli in sedaj se je prikazal tudi sonček. Pot sem pa je bila..... Včeraj zjutraj sem se zbudil že ob 6.30. Ko sem pogledal skozi okno sem si mislil: pa ne spet dež... Sledilo je jutranje tuširanje, zajtrk in seveda obvezen obisk na forumu. Počasi sem začel nosit skupaj stvari, ki sem jih pripravil prejšnji dan in počakal na Juretov klic. Z Mitjem in Juretom smo se dobili v trgovini, ker so se že začele komedije. Mitja je pozabil zdravniško potrdilo... Gremo Mitja. Hitro v avto in gasssaaa :). Z Juretom sva medtem opravila manjši nakup, nakar smo se odpravili proti meni, da vzamemo še moje stvari. In seveda je Murphy deloval tudi pri meni. Problemi z računalnikom še preden gremo. No tudi to smo zrihtali in se okoli 11. ure odpravili na pot.

Najprej je vozil Mitja. Čez slovenijo smo bili prej kot v dveh urah. Prav gladko nam je šlo. Tudi po Italiji, kjer je že vozil Jure je šlo sprva gladko. Prvič se je zataknilo pred Benetkami, ker smo skoraj 2 uri stali v koloni pred cestninsko postajo. Čas, da malo zaspimo. Razen Jureta seveda. Od sedaj naprej je šlo vse skupaj bolj počasi. Zmerom gužva, neke kolone, zastoji, da ne omenim Mitjinih postankov na WCjih in nenormalno pogostih malic.

Tudi vreme nam ni šlo na roko. Skoraj vso pot so nas spremljale nevihte.

ŠvicaNa postajališču pri Milanu smo srečali skupino nekih "odklopljencev", ki so pričeli kar bosi skakat po mokrem asfaltu ter nekaj plesat in nabijat žogo. Seveda smo jim takoj priskočili na pomoč z glasbo. Zavrteli smo jim Trubače in zgleda, da so jim bili zlo všeč. Na koncu so nam naredili še špalir, ko smo se odpeljali.

Nadaljevala se je vožnja proti Švici. Mi smo se pričeli dvigovati, sonce pa se je pričelo spuščati. Še malo pa smo se vozili po kotlinah in dolinah Alp v popolni temi in dežju. Za prehod čez mejo in tunel v Švici smo plačali nesramnih 22€. Temperature so se spustile pod 10 stopinj, nam pa so se porodile ideje, če nebi bilo bolje, da se ustavimo v kakšnem hotelu ob cesti, kot pa da rinemo v dežju kampirat.

No vseeno smo se odločili, da gremo do konca. Svaka čast Juretu, ki je cel čas vozil. Na preostali poti do bazenov ni bilo nekih posebnih dogodivščin, razen občasnega plesanja po avtu in glasnega smejanja.

ŠvicaV Renens smo prispeli okrog 23. ure. Malo smo se najprej lovili, ker je bilo vse zaprto. Hodili smo okrog bazen ter raziskovali, kje bi lahko prišli noter. Na koncu nam je uspelo zbuditi nekakšnega hišnika ali nekaj podobnega. No glavno je, da je znal govoriti angleško ali nemško (kar v Švici niti ni tako običajno). Povedal nam je kje si lahko postavimo šotore. Še dobro, da je do takrat nehalo deževati. Ob postavljanju smo verjetno zbudili večino kampa, medtem ko smo capljali, po razmočeni travi, prižigali luči in zabijali kline. Verjetno so naredili že sprve dober vtis :). Moram še povedat, da so vsi tukaj zelo prijazni. Tako organizatorji kot tudi tekmovalci. Do sedaj smo spoznali že ekipe Avstrije, Grčije in Nove Zelandije, ti namreč tudi kampirajo z nami.

No, da se vrnem k našemu postavljanju šotorov. Z Juretom sva si izbrala prostor ob grmovju eden ob drugem, Mitja pa nebi bil Mitja, če nebi naredil nekaj posebnega. Šotor si je postavil v sredino kampa in postrani. Sledila je še večerja, potem pa smo vsi popadali v postelje.

Čez noč se je konkretno ohladilo, tako da me je pošteno nazeblo. Kot so povedali so stopinje zjutraj padle tudi pod 10 stopinj in potem tudi 2 spalki nista več pomagali. Zbudil sem se z okoli osme ure zjutraj z bolečim grlom, premražen. Pogledal ven v sivo nebo ter počakal še pol ure preden sem začel raziskovati po kampu.

ŠvicaZ Juretom in Mitjo smo si naredili zajtrk in se filali z vitamini, da bi preprečili najhujše. Upajmo, da bo pomagalo. Sedaj smo opravili že registracijo, plačali kamp in nafehtali linijo za internet. Mitja se je medtem igral z žogo in jo poslal direktno v okno tajnice... bravo Mitja. Pomoje bi blo boljše, če bi šel na fuzbal tekmo... :P.

Če sem vam na začetku napisal, da se je pokazal sonček se moram kar hitro popravit, saj je medtem, ko vam to pišem že spet pričelo rahlo deževati.

Sprašujem se če je pametno trenirati, al bom le še bolj zbolel. Voda v bazenu je mrzla. Včeraj so rekli, da je imela le 21 stopinj... Zunaj pa tudi dežuje piha rahel veter. Combination mortale. Mislim, da bom z treningom še malo počakal...


Torek, 23.8., popoldan

Počasi se odpravljamo spat. Pravkar smo povečerjali in malo poklepetali. Zunaj se je spet konkretno ohladilo in zato sem se zaprl v svoj šotor in spalko. Upam, da me danes ne bo preveč nazeblo...

ŠvicaPopoldan smo le prišli malo v vodo. Oblaki so se pretrgali za kakšno urico in naenkrat se je kar lepo otoplilo. Voda v bazenu je tudi kar primerna, mislim da ima vsaj 26 stopinj. Mitja se najprej odpravil na fitnes, midva z Juretom sma ga pa bolj gledala kot kaj druga. Medtem sva rekla še eno z ekipo iz Avstrije. Tudi oni pravijo, da so bolj friški... Jaz sem nato naredil še eno meditacijo ter par statik. Jure mi je sledil. V vodo sem se odpravil okoli tretje ure popoldan, medtem pa je Mitja že odplaval kar nekaj dolžin. Odločil sem se da odplavam le eno ali dve stotki. Tako sem se dobro pripravil za prvo in jo naredil resnično lahko. Če bo šlo tako tudi na tekmi bo super. Na bazen se je potrebno malo privadit. Stopnička na robu je zelo ozka in postavljena zelo visoko, vsaj pol metra višje kot v Pristanu. Mene osebno niti ne moti toliko, edino štart je malenkost drugačen. Bazen je tudi čisto bel in ko noter posije sonce je zelo svetlo. Prvi šok je bil na obratu, saj se zaradi bele barve in krivine stopnice rob ne vidi dobro. Razdaljo do stene je zelo težko ocenit in tako, ko sem pogledal proti steni na obratu se mi je zdelo, kot da se bom pravkar zaletel, čeprav sem bil še 2m oddaljen od stene. Po šoku na obratu pa je šlo spet super naprej. Druge stotke nisem več odplaval, sem pa naredil še nekaj petdesetk in pazil na tehniko. Občutki zelo dobri, če le nebi imel problemov z zdravjem.

Mitja in Jure sta potem tudi odplavala vsak svojih 100m s plavutmi. Brez plavuti pa približno 76m za Jureta in 83m za Mitjo. Seveda je to vse trening in nebi se radi skurli pred tekmo. Kot smo videli tudi nobeden od ostalih tekmovalcev ni delal nekih hudih rezultatov, razen, baje, Sietas zjutraj, ki je naredil 200m. Govori se tudi, da je naredil na treningu neki zelo hudi rezultat, vendar tisti, ki vejo nočejo povedat koliko. Govorice pač... :).

Po treningu sem govoril z Karsom Kouwenom. Zelo prijazen in brez problema govori o svojih izkušnjah in treningu tako, da sem zvedel kar nekaj zanimivih informacij.

Švica

ŠvicaSledil je izhod v mesto in iskanje trgovine ter neke restavracije. Pristali smo v nakupovalnem središču, ki je bilo razmeroma prazno. Mogoče zaradi cen, ki so tukaj najmanj nesramne. Pristali smo npr. na kebabu, ki je stal 8 frankov (približno 1300 SIT). Ena solata iz solatnega bifeja je bila tudi skoraj 8 frankov. Cene v trgovinah pa tudi niso kaj dosti nižje. Vse je v glavnem vsaj enkrat dražje kot pri nas.

Po prihodu nazaj smo se zapletli v dolg pogovor z grško ekipo, ki je zelo dobra. Najbolj znan je verjetno Panos Lianos. Z apneo se ukvarjajo že več kot 3 leta in letos so organizirali dve veliki tekmi, Aida Hellas summer in winter games, ker je Sietas postavil svoja nova rekorda. Vsi trije dečki iz ekipe so face in so nam odgovorili na vsa od naših neštetih vprašanj. Pogovor je bil zelo izčrpen in ponudili so nam še, da lahko jutri testiramo njihove plavuti. Mogoče se bodo našle tudi kakšne za Jureta.

Sedaj še gledam kako sosedi postavljajo mega šotor. Šotor je tako velik, da bi mi komot postavili noter naše tri in še bi ostalo dovolj prostora za 2 spalnici, ki sta noter. Bom vam jutri prilepil še kakšno sliko.


Sreda, 24.8.


Švica

Mrzlo jutro, srečanje s preostalo slovensko ekipo, zadnji trening... Napetost počasi narašča. Danes je bila na bazenu prvikrat gužva in plavanje med množico je bilo kar težko. Se pa vidi, da že vsi nestrpno pričakujejo, da bodo jutri lahko pokazali za kaj so tako dolgo trenirali.

ŠvicaPrekleti armafleksi. Zjutraj sem se zbudil s čisto trdim vratom. Šele po kratkem razgibavanju se mi je uspelo skobacati iz štora, tam okoli devete ure. Noč sama je bila ponovno prekleto mrzla, predvsem pa jutro, tako da me zeblo kljub dvema spalkama in debelemu termoflisu, ki sem si ga iz previdnosti oblekel zvečer. Okoli 7. ure so pričeli po kopališču letat s sesalci in sesat listje. Prava tema za pogovor po vstajanju, saj so se vsi pritoževali, da jih je ponoči nekaj zbudilo.

Okoli pol desete ure smo se ponovno naredili piknik zajtrk. Na meniju je bilo dosti tune, sadje, kruh in mleko oz. jogurt. Spet sem pojedel celo limono, da bi se le pozdravil popolnoma.

Nato so pričeli prihajat ostali tekmovalci, saj je bila ob 12. registracija. Naši so se do sem pridevali šele malo pred 12. uro in srečanje je bilo kar veselo. Na hitro smo izmenjali dogodivščine na poti ter pogledali nekaj člankov na internetu, ki so se pojavili v Večeru. Jure je očitno izgledal zelo poslovno, ko je kloftal po laptopu in tako se je hotel pri njem registrirat Tanya Streeter, ki pa je Jure na njegovo žalost sprva ni spoznal :). Tako smo se potem vsi skupaj odpravili ven na pravo registracijo, kjer smo srečali med drugimi tudi Toma Sietasa. Wow cela elita je tukaj in mi smo zraven.

ŠvicaRegistracija je potekala brez večjih zapletov, razen seveda pri Mitji. On pač ne more, da nebi nekaj pozabil. Tokrat mu je uspelo oddati zdravniško potrdilo brez datuma. No hvala bogu se je vse dobro izteklo, saj ga sprva niso hoteli pustiti tekmovati. No potem so zaradi tega naredili poseben sestanek in mu po eni uri vrnili potrdilo in povedali, da bo vseeno lahko tekmoval.

Po registraciji smo naredili še malo promocije za Slovenijo, ko se je zbrala celotna ekipa in se slikala pred vhodom s slovensko zastavo. Takoj so bili okoli nas vsi fotografi iz medijev in eden z kamero. Upam, da nas bodo tudi kje pokazali. Pa ne tisto ravsanje med Juretom in Mitjo :)...

Švica

ŠvicaNato smo se odpravili vsak na svojo stran. Sam sem malo legel. Kolega, sosed bi rekel "took a nice Siesta". Po kakšni uri smo se dobili na bazenu, kjer smo malo potrenirali. Vsi smo zadovoljni. Jure je lahko sprobal tudi še nove plavuti, ki si jih je sposodil od Grkov, s katerimi smo malo potrenirali. S plavutmi ni bil preveč zadovoljen, saj je navajen na svoje deske, verjetno pa se bo moral počasi navadit na nekaj druga. Če bo le dobil primeren čeveljček. Tudi sam sem sprobal "grške" plavuti. Joj kak je to mehko. Kot da bi plaval v zoknih se mi je zdelo. Enostavno nismo navajeni na to.



ŠvicaPo treningu je bil čas za prehranjevanje, ki je sedaj bolj omejeno na praške in sadje. Treba je čimmanj obremenjevati želodec ampak kljub temu priskrbeti dovolj energije. Potem je bil ponovno čas za eno "Siesto", vsaj za mene. Mater nam gre lepo. Samo spimo in potem malo plavamo :). Ja pa jemo še nonstop nekaj.

Ja pozabil sem še napisat, da se je vreme danes dopoldan popravilo. Do sedaj nismo imeli nobenega dežja več in sonce kar lepo pripeka. Mitjo je celo malo ožgalo po ramah. Sedaj je v šotoru tako vroče, da zašvicaš v roku dveh minut, zvečer pa bo spet padlo, da nas bo vse treslo. No upajmo, da ne. Poletje nam obljubljajo že dolgo. Mogoče se nam pa le nasmehne sreča. Pa ne samo pri vremenu...


Četrtek, 25.8.

Tako najhujše je za nami. Vsaj za mano no, ampak led smo prebili. In to z neverjetnih 150m za Slovenijo. Mitja your the best. Jure je žal še brez uradnega rezultata ampak jaz vem, da on računa na brez plavuti, ker lahko poseže po dosti višjem rezultatu kot pa bi lahko s plavutmi. Mitja pa lahko pride tudi med 5 najboljših. Sam sem se uvrstil na 23. mesto s 111m, kar so mi priznali po manjših zapletih saj sem prišel ven s sambo ter so me sprva diskvalificirali. No vse se je potem izteklo dobro...

ŠvicaPa, da vam še povem, kaj vse se je dogajalo včeraj zvečer ter čez noč in danes dopoldan. Po malo težji debati z organizatorji in sodniki glede pravil smo se odpravili v mesto na slavnostni sprevod in otvoritveno ceremonijo. Dobili smo vsak svojo zastavo in tablico z imenom države ter se sprehodili po ulicah Renensa. Veliko gledalcev ravno nismo imeli so pa nas zato preostali toliko bolj začudeno gledali. En avtobus na elektriko nas je skoraj povozil, ostala vozila pa so samo za nas preusmerjali policisti, da smo se počutili vsaj malo pomembne :). Ko smo prišli pred neko stavbo (ne me spraševat katero, ker ne vem), so še posebej predstavili vsako državo in zavrteli himno. Bilo nas je kar veliko, pravijo da več kot 30 držav. Sledil je nagovor bivšega predsednika AIDE in organizatorja tekmovanja, nato pa še županje Renensa, ki pa je nisem čisto nič razumel, ker je znala po angleško rečt samo "dober dan".

ŠvicaPo nagovoru so nas tudi malo pogostili. Bil je en ruski bife z nekaj klobasami in solatami. Na mizo so nam postavili nekaj vina, ko da nebi imeli potem tekmovanja, ker je alkohol tudi med prepovedanimi substancami. No vsi smo bili lepo pridni in se uspešno upirali skušnjavi... Pogovor je še malo stekel o pravilih, ki sedaj kot verjetno že veste ne priznavajo več LMC oz. sambe kot razloga za diskvalifikacijo, vendar pa še vedno ni točno določene meje med LMC in blackoutom, kot smo potem videli tudi pri meni. Nekaj novosti je bilo tudi pri obratih in prijemanju za rob bazena. Za rob se nismo smeli prijemati ampak le za proge. Tekmovalo se je v 4. progah naenkrat, torej podobno kot na naši tekmi. V finalu pozneje bo tekmovalo kar 8 tekmovalcev naenkrat, za kar je bilo tudi veliko polemik in verjetno največ kreganja na sestanku organizatorjev. Vsi se bojijo za varnost tekmovalcev, kjer jim moram dati tudi prav. Bomo videli kako se danes vse odvilo.

ŠvicaKo smo prišli nazaj na bazen smo vsi skoraj popadali v postle. Bilo je že kar konkretno mrzlo in mene je celo zagrabila vročina nato pa sem celo noč kašljal. Pokril sem se z dvema spalkama imel oblečeno kratko majico in resnično debeli flis z visokim ovratnik, nakar sem se še dodatno pokril z debelo brisačo. Pa še vedno je bilo mrzlo. Ponoči je celo dvakrat na kratko padel dež, spal pa nisem ravno dobro, saj sem se zbujal skoraj vsako uro. Po prestani noči smo se zbudili v oblačno in mrzlo jutro. Vstajanje je bilo ob pol osmih. Mitja je bil na vrsti že zelo zgodaj, malo pred 10. uro. Jaz sem bil na vrsti ob 10:12 Jure pa ob 10:48. Medtem, ko sem jaz malo meditiral je Stig Severinsen odplaval 200m. Pravi, da ima še celo malo rezerve. Naslednji je med mojo meditacijo plaval Mitja, katerega so dali v progo zraven Tanye Streeter. Mitja se seveda ne bo pustil ženskam... Odplaval je 150m, izplaval čisto vredu, naredil protokol in izboljšal državni rekord za celih 32m. Čisto mimogrede je prehitel tudi Tanyo za 25m. Hitro za njima sem bil na vrsti jaz. Mene so "sparili" z Timom Kinunenom in Avstralcem Sebastienom Muratom. Kdor malo spremlja ta šport verjetno ve, da sta to ena izmed najboljših apneistov na svetu. Murata ni bilo na štart. Verjetno se je Slovencev ustrašil :P.

Na sam štart sem prišel mogoče malo prepozno, saj sem začel obuvati plavutke 3 min pred štartom. Malo sem se še nadihal in izkašljal ter pričel. Prvih 25m je bilo zelo dobrih vendar pa se je pri 50 že začela muka. Sproščen sem bil kar dobro vendar pa nisem bil dovolj skoncentriran na plavanje in ostale občutke. Mislim, da sem tudi preveč popustil krčem diafragme, ki so me spremljali od 50m naprej. Na 75m so mi je na misel že pričela prihajati ideja da bi šel ven in tako sem se kregal nadaljnjih 25m. Mislim tudi, da sem malenkost preveč pospešil. Na 100m sem ponovno obrnil in iztisnil še nadaljnjih 11m, prišel ven, se malenkost stresel, naredil protokol vendar kljub temu dobil rdeč kartonček, ki je pomenil diskvalifikacijo. Je pa Erik vse skupaj posnel nakar sva skupaj pogledala in pokazala posnetek še nekaterim boljšim apneistom ter sodnikom. Vsi so se strinjali, da je diskvalifikacija nepravična zato sem skupaj z Erikovo pomočjo vložil protest, ki so ga po kakšni urci odobrili. Prav vesel sem bil.

Ko sem prišel iz vode in se obrisal so že napovedali štart rekorderja, Toma Sietasa zato sem hitro letel do šotora in vzel kamero. Bil sem še ravno dovolj hiter, da sem ujel njegov štart. Naredil je le 171 ter se z tem uvrstil na 2. mesto in v finale. Njegov nastop je bil sigurno taktika in v finalu vsi pričakujemo, da bo padel svetovni rekord, ki je trenutno pri 212m (kje smo mi :)?). Naslednji je bil na vrsti Jure. V vodi je pred štartom izvajal še atletiko s svojo diafragmo in izgledal je tudi dobro pripravljen. Odplaval je zelo lepo in izplaval pri 119m, vendar se je takoj nato ponovno potopil. Varnostni potapljači niso bili ravno najboljši, zato je tudi vdihnil malo vode ter se, ko je čez par sekund prišel ponovno k sebi, konkretno nakašljal. Kasneje je povedal, da se ni mogel dobro sprostiti in skoncentrirat na plavanje. Kaj čemo, imamo pač premalo izkušenj z tekmami, ki so, verjemite mi, psihološko izjemno naporne.

Švica

Preostanek tekmovanja ni bil več pretirano dramatičen. Vsaj ne za nas. Bolj smo se posvetili našim občutkom in rezultatom, ter vsi veselo čestitali Mitji. Sam sem moral vložit še protest, potem pa sem šel dvignit še računalnik, ki se je polnil ter se povezal na internet, da vam čimprej sporočim rezultate. Naenkrat je pri meni nastala gužva saj je prišlo še več apneistov prosit če lahko pišejo mail domov. Med njimi sta bila tudi Panos Lianos, ki je danes postavil svoj osebni rekord s 165m in Tanya Streeter, ki jo verjetno vsi poznate. S Tanyo smo potem še malo poklepetali. Zalo prijetna punca, ki rada govori. Tako nam je povedal marsikaj zanimivega iz svoje 8 letne profesionalne kariere. Obljubil je tudi, da pride nekoč na obisk v Slovenijo in rekla je da bo prišla obiskat naš forum, ko bo imela čas. Upajmo, da bo res.

Tako, sedaj pa že vsi nestrpno pričakujemo finalno tekmo, ki se bo pričela čez 2 uri in vsi upamo, da bo Sietas pokazal kaj resnično zmore in ali mu Severinsen konkurira. Več informacij dobite v kratkem. Slik iz tekme žal še nimam, saj nisem mogle slikat in plavat hkrati.


Četrtek, 25.8. - popoldan


Švica

Prvi dan tekmovanja je mimo. Rezultati so znani in mi smo utrujeni. Dež nas je vse malo pobil. Pa še šotor mi spušča... Upam, da bo kmalu nehalo.

ŠvicaČas do finala sem preživel za računalnikom in vam posredoval informacije ter slike. Mitja in Jure sta šla na pico. Finale so tempirali ravno prav, da ga je celega spremljal dež. Pričelo je točno 2 minuti pred in na kratko prenehalo takoj po tekmi. Sedaj spet dežuje in ne zgleda kot, da bi hitro nehalo.

Ta sistem z osmimi tekmovalci naenkrat v finalu mi ni nič kaj všeč. Prav težko je spremljat dogajanje. Na bazenu je prava zmeda s vsemi varnostnimi potapljači in osmimi tekmovalci, ki vsi plavajo različno hitro in izplavajo na različnih dolžinah. Potem še gledaš če bo kje kak blackout in enostavno zamudiš ostale. Spremljaš lahko kvečjemu dva ali tri tekmovalce naenkrat.

ŠvicaPrvi je bil na vrsti ženski finale. V njem so štartale: Lotta Ericson - Švedska, Johanna Nordblad - Finska, Claudia Rolero - Švica, Aline Mathieu - Francija, Suzy Kensington - Nova Zelandija, Malgorzata Matkowska - Poljska, Natalija Molchanova - Rusija in Tanya Streeter - USA. Priprave je malo zmotil že prej omenjen dež, vendar je svetovni rekord vseeno padel. Svetovna prvakinja in nova rekorderka je Rusinja Molchanova s 178m. Druga je bila Suzy Kensington s 159m in tretja Johanna Nordblad s 150m. Punce so se potem kar hitro pobrale iz mrzlega bazena ter se skrile pod šotor. Pa je bil bazen pripravljen za moške, ki so štartali 10 minut kasneje. Prav zanimivo jih je bilo gledat kako se poskušajo ogreti, edino Tom je veselo meditiral v svoji obleki ter se ni zanimal za dež. V finalu so tekmovali naslednji: Ryuzo Shinomiya - Japonska, Ant Williams - Nova Zelandija, Panos Lianos - Grčija, Stig Aavall Severinsen - Danska, Tom Sietas - Nemčija, Henning Larsen - Danska, Eero Soralahti - Finska, Alexey Molchanov - Rusija. Prvi je bil seveda Tom z 208 metri, vendar pa se je videlo, da jih je naredil kar s težavo. Je imel kar konkretno sambo in skoraj je pozabil sneti plavalna očala. Drugi je bil Stig z neverjetnima 202m. Neverjetno je bilo predvsem, da je v enem dnevu naredil 200 metrov dvakrat. Tretji je bil rus Molchanov, ki je s 199m prav presenetil. Mislim, da ni nobeden računal na njega.

Podelitev je sledila v dežju pol ure kasneje. Vsi smo se stiskali pod šotorom in aplavdirali najboljšim na svetu.

Švica

Sedaj smo imeli še kratek pogovor s Frederickom Buoylom, ki nam je malo povedal kako je bilo v severnem polu. Prikazal se je tudi Stig in hitro smo ga izkoristli za eno sliko tako kot prej Toma. Prave face so vsi. Stig je sploh eden, ki je vedno poln energije in zmerom nasmejan. Prav zanimivo je, da se lahko vsem čisto približaš, nobeden se ne nosi in vsi so pripravljeni na pogovor. Kljub dežju je bil danes prav lep dan.


Petek, 26.8.

ŠvicaDanes smo se zbudili v kar lepo jutro. Čez noč je še nekajkrat začelo deževati, zjutraj pa so se oblaki kmalu pričeli trgati. Vstal sem ob 7:30 ker so pridni Švicarji ponovno pričeli sesati okrog mojega šotora. Že razmišljam, kaj bi jim jutri lahko nastavil, da bi jim tale sesalec zamašilo... Ah, saj konec koncev niti ni bilo tako hudo vstajanje. Bilo je prav sveže potem, ko sem se izkobacal iz dveh spalk, trenerke in še dveh majic z dolgimi rokavi. Da ne pozabim kape. Mogoče si sedaj predstavljate kako je bilo mrzlo. Naredil sem en sprehod okrog bazenov in kampa potem pa je bil že čas, da pogledam malo če Jure in Mitja še dihata. Naredili smo si zajtrk, edini problem je bil ker smo ga morali jesti eden za drugim, saj smo seboj vzeli samo eno žlico. Zdaj vidite, kje smo pustili možgane.

ŠvicaCel dan je pravzaprav potek zelo sproščeno, saj danes mariborski team ni imel tekme. Je pa zato toliko bolj trpel preostanek reprezentance, ki se je pomeril v statični apnei. Prva novica dneva je prišla kar hitro in oznanila, da je nekdo vrgel preveč klora v bazen in bo zato štart prestavljen za eno uro. Tako se je vse pričelo šele ob 10. uri. Izmed Slovencev je bil prvi na vrsti Aleš Mencinger, ki je uspel kar zavidljivih 6min in 16sec. S tem je ugnal celo aktualnega svetovnega rekorderja in do danes svetovnega prvaka, ki pa je imel drugo vrsto problemov o kateri vam več povem kasneje. Takoj za njim je bil na vrsti naslednji Aleš in sicer Seliškar. Tudi on je šel čez 6min in jim dodal še 4 sec. S tem je zasedel 22. mesto, medtem ko je Menci pristal na 17.. Zadnja iz reprezentance je bila na vrsti Mojca Studen, ki je pod vodo zdržala 5min in 7sec, ter s tem za malo zgrešila finale. Uvrstila se je na odlično 13. mesto.

ŠvicaTudi preostanek tekmovanja je bil zelo zanimiv. Za presenečenje je definitivno poskrbel Tom od katerega so vsi pričakovali nov svetovni rekord. Vendar pa se tudi najboljšim dogajajo "nesreče". Malo preveč je spakiral in doletel ga je nepričakovani blackout zaradi pakiranja, takoj ko je potopil glavo pod vodo. To je povzročilo, da mu je iz pljuč ušel ves zrak. Takšni blackouti niso neverni, saj se tekmovalec kmalu nato ponovno osvesti, je pa problem potem nadaljevati s praznimi pljuči. Tom se je vseeno potrudil in nekako prišel do časa 6min 13sec vendar pa to ni bilo dovolj za finale. Razočaran se je odpravil nazaj v hotel.

ŠvicaDrugo presenečenje je bila Avstrijka Veronica Dittes, ki se je čista novinka s časom 6min 20sec v kvalifikacijah uvrstila na prvo mesto. V finalu jo je nato pričakovano prehitela Natalija Molchanova s časom 7:16, medtem, ko je Veronica v finalu naredila točno 7min. Tretja je bila Johanna Nordblad s časom 6min 45sec. V ženskem finalu sta bili kar dve diskvalifikaciji in en resnično hud blackout.

Pri moških so se v finale uvrstili nekako pričakovani tekmovalci, razen manjkajočega Toma seveda. Najboljši je bil Sam Still, ki je v kvalifikacijah naredil 8min 18sec, v finalu pa 8min in 14sec. Ko Sama zagledate bi si prvo verjetno mislili, dečko s kmetije, ki je moral celo otroštvo trdo delat. 24. fant je ena majhna glava na ogromnih ramenih in pljučih. Prav neverjetno zgleda. Tekmoval pa je s svojo mamo ob strani, ata pa je stal zunaj.

Drugi je bil Timmo Kinnunen s 7:53 in tretji Wolfram Neugebauer 7:07.

Podelitev, je sledila kar hitro in danes niso obesili napačne zastave, se jim je pa zato zataknil drog z zastavami, ko so ga hoteli dvignit. Tukaj se vedno kaj dogaja, tak da ne skrbite, dolgčas nam ni :)..

ŠvicaMed dnevom sem se veliko pogovarjal s Fredom Buoylom. Pokazal mi je kar veliko slik, ki jih je posnel že na nešteto lokacijah. Vse slike so bile narejene v apnei in z naravno svetlobo. Prav neverjetne slike. Pokazal je tudi slike iz Severnega Pola, kjer je bil s Kikejm, kot uradni fotograf. Potapljali so se v vodi, ki je imela -2 stopinji Celzija (slana voda), pod ledom, ki je bil debel tudi več kot 4 metre. Slike pa vsekakor fantastične.


ŠvicaPred finalom sva z Juretom tudi malo trenirala. Meni je uspelo nafehtat ohišje za fotoaparat tako, da imamo sedaj tudi nekaj slik pod vodo. Jure je treniral predvsem štarte in obrate in pred jutranjo tekmo smo vsi optimistični. Sam sem malo več plaval vendar sem tudi probal nekaj apnej brez plavuti, ki so šle presenetljivo dobro. Vendar pa to sedaj ni pomembno, saj jutri ne nastopam. Tudi Mitja je poln energije in jutri pričakujemo od njega največ. Napovedal je kar 101m, kar pomeni, da bo definitivno obračal in potem to pomeni najmanj 106m. Tukaj se pričakuje, da bo potrebno za finale plavati okrog 110m. Mislim, da bo Mitja šel kar na vse ali nič jutri. Vse bo jasno že čez nekaj ur.

Za malo veselja so danes za nas odprli vse tobogane in skakalnice, vendar pa je tako hladno, da se nobenemu ne da it v vodo. Zvečer nam v restavraciji pripravljajo predvajanje filma "Freediver" ob katerem se starejši potapljači kar zgražajo. Panos je rekel, da to ni film. Kvečjemu je to lahko le parodija na prosto potapljanje. Vam več povem jutri, ker ga bom kljub temu verjetno šel gledat.


Sobota, 27.8.

ŠvicaZadnji dan tekmovanja je za slovensko reprezentanco potekal sanjsko. Uvrstitev finale je rezultat na katerega smo nekateri le potihoma upali. Četudi nam vreme spet ni bilo naklonjeno nam to ni zbilo dobre volje s katero smo zvečer proslavili uspehe na svetovnem prvenstvu.

Današnje vstajanje je bilo spet zgodnje. Še dobro da nisem imel nočnih mor po včerajšnjem filmu. Če ma slučajno kdo namen kupit DVD s filmom "The freediver" mu to toplo odsvetujem. Mislim, kar nekaj... Od tega, da so igralci katastrofalni, prosto potapljanje prikazano v totalno napačni luči, da jim ni uspelo pravilno prikazat niti ene discipline, do tega da je zgodba čisto nesmiselna in dogajanje popolnoma nerealno. Škoda časa pravzaprav. Po filmu sem se pa šel igrati malo z fotoaparatom ter naredil nekaj lepih nočnih slik ob bazenih.


Zjutraj smo se hitro pričeli pripravljati na tekmo. Vreme se je hitro poslabševalo in pred tekmo je bilo že vse oblačno. v predtekmovanju smo videli primerjavo med profesionalnim plavalcem, ki apnee ni treniral in enim slabšim apneistom. Na žalost je bil plavalec dosti boljši in naredil kar 90m brez plavut. Mitja tega seveda ni videl, saj se je že pripravljal za svoj nastop, ki je bil v tretjem krogu. Napetost je naraščala medtem pa je bil na vrsti favorit, Tom Sietas, ki je po včerajšnji nesreči v statiki, danes napravil eno še bolj bedasto. Ko je plaval pod vodo in naredil razdaljo, ki bi ga sigurno popeljala v finale, je zaplaval preveč levo ob rob bazena in izplaval iz proge. Dvignil se je popolnoma ob robu in se ga prijel, kar pa je bilo v tej tekmi prepovedano. Nova pravila so pač taka in Tom jih ni poznal saj ga ni bilo na brifingu prejšnji dan. Sam je potem razočaran priznal, da je mogoče preveč aroganten in misli, da pozna vsa pravila in sedaj mu je to kazen. Tako je že drugi dan izpadel favorit, svetovni prvak in rekorder od katerega se je pričakovala zmaga in pa tudi postavitev novega svetovnega rekorda.

ŠvicaNato je na vrsto prišel Mitja. Na štartu je izgledal popolnoma umirjen in skoncentriran. Po znaku se je hitro potopil in kar drsel pod vodo. Plaval je zelo hitro in prvi dosegel 50m ter obrnil. Komentator ga je postavil kar v pool position in Mitja je bil hitro na 100m, kar je nam pričelo dvigovati pulz. Zunaj sem ga spremljal jaz za mano pa je bil tudi Erik. Šteli smo metre in se čudili. Vsi smo pričakovali, da bo plaval okrog 115m in ga od zunaj spodbujali: "še malo še malo"... potem pa 120m... pa smo začeli "pridi ven!!!" :). In na koncu je bilo 125m ter četrti najboljši rezultat na tekmi.

Naslednja je plavala Mojca in tudi naredila dober rezultat s 78m ter dosegla 13. mesto. Mojca je zgleda kar pridno trenirala, veliko pa so pomagale inštrukcije Mitje na skupnem treningu v Mariboru. Mislim, da je Mojca zmožna še marsičesa več, če bo le pridno trenirala. Tudi Luka je presenetil. Vsaj mene. Plavala je skupaj z Juretom in oba sta plavala približno enako hitro. Sam sem hodil ob Juretu in ga snemal. Seveda je šel danes nekoliko bolj na sigurno po pripetljaju v četrtek. Obrnil je na 50m in hitro prišel na 75m, 85, 90, 95 kjer smo se že vsi bali, da se mu ne bo zgodilo kaj podobnega kot v dinamiki s plavutmi, saj je pričel spuščat zrak iz pljuč. Tega se je zavedel tudi sam in izplaval na 100m. Super rezultat!!! Luka pa je bil še malo bolj prebrisan in se z roko malo odrinil od stene ter si tako prislužil 101m. To je zadostovalo za tri mesta boljšo uvrstitev kot Jure, ki je bil 18..

Švica

Pavza je potekala sproščeno, vsaj za nas, ki smo z tekmovanjem zaključili. Mitja je šel počivat in se sproščat. Ob 17 uri ga je čakal še finale. Jure je šel malo skakat iz skakalnic ter se večkrat spustil iz desetih metrov. Tudi sam se šel malo plavat in se tako pridružil Alešu Seliškarju. Od Jureta sem si sposodil utež za okrog vrata ter za hec malo poskusil brez plavuti. Brez plavuti nisem treniral že kar nekaj mesecev in šlo mi je presenetljivo dobro. Brez problema sem preplaval osebni rekord z 90m, pa še niti nisem bil pri koncu. Zdelo se mi je tako kot da bi brez večjih problemov naredil 100m, zato sem se odločil, da se bom prijavil za otvoritvenega plavalca pred finali. Šel sem malo počivat ter zaspal za nekaj več kot uro. Zbudil sem se, ko so po zvočnikih napovedovali otvoritvene plavalce ter povedali, da je vse polno. Prijavilo se je rekordno število kar 2 krat po 8 plavalcev. Pa je padlo v vodo moje plavanje... Pa saj bo še veliko priložnosti.

ŠvicaPočasi sem se vstal in vzel fotoaparat, da poslikam še finale. Težko sem čakal dva otvoritvena kroga, kjer je plavala tudi Tanya Streeter, ki je v kvalifikacijah malo preveč taktizirala in izpadla. Svoj rezultat je močno popravila in iz 80m pristala na kar 113m, kar je v tistem trenutku pomenilo celo ženski svetovni rekord. Pričela se je polemika ali ji lahko rekord priznajo in tako se je zavlekel štart za finale. Na koncu so se odločili, da ji rekorda ne priznajo, čeprav sam ne vem zakaj ne. Na koncu so rekli, da niso dovolj spremljali priprav in da ni šlo za uradno tekmo.

Prve so v finalu štartale ženske, ker se je polemika o rekordu, kar takoj razblinila, saj je Natalija Molchanova spet postavila svetovni rekord. Že tretjega v treh dneh. Neverjetno. Po slikanju z njo in kratkem pogovoru mi je zaupala še, da bo padel tudi globinski, kar pomeni, da bo držala vse ženske rekorde v katerih se tekmuje. Aja, sem pozabil še napisat, da je plavala 124m.

ŠvicaIn končno so prišli na vrsti moški. Mitja je zaradi zelo dobrega rezultata štartal kar ob Stigu, ki je poprej najavil svetovni rekord. Vse se je pričelo podobno, kot v prvi rundi. Mitja je bil ponovno najhitrejši, sedaj mogoče celo že prehiter. Obrnil je na 100m ter naredil še en dober zamah in izplaval pri nekoliko več kot 110 metrih. Bil je popolnoma čist in umirjen, ter počakal, da sem mu dal znak na desetih sekundah, da prične z izvajanjem protokola. In on v trenutku sname masko jaz pa zakričim: "usta". Vendar je bilo že prepozno. Mitja je ob snemanju maske potopil usta pod vodo in si prislužil rdeči kartonček in diskvalifikacijo. Sodniku je bilo kar vidno hudo pri srcu, ko je dvignil rdeč kartonček, vendar pravila so pravila. Za trenutek smo vsi povesili glave, potem pa se hitro spomnili odličnih 125m v kvalifikacijah ter se enostavno sprijaznili z napako. Mislim, da se je tudi Mitja. Vsaj zgleda tako da se je. Čez nekaj trenutkov so se že odpirali šampanjci, Jure in Mitja pa sta bila ponovno v vodi v malem bazenu ter skakal iz skakalnic. Jaz pa sem bil uradni fotograf... Uradno smo je pričela zabava... in dež.

ŠvicaHitro sem še skočil po laptop in na internet napisal rezultate, ker sem vedel, da jih kar nekaj Mariborčanov že težko pričakuje. Takrat je mimo prišla Tanya in se zapičila v mojo majico. Seveda ji nisem mogel rečt ne ko me je poprosila za njo, je pa tudi obljubila, da jo bomo nekoč videli na televiziji. Upajmo, da res. Potem smo se šli vsi preoblečt in se dobili na podelitvi. Tam se je prikazal tudi Tom Sietas s katerim sva še spregovorila par besed. Potem pa še nekaj z Samom Stilom, tistim, ki dela osem minutne statike ja. Povedal mi je, da je tudi on bil v mladih letih hud astmatik ter, da mu je apnea pozdravila bolezen. To mi vliva vedno novo upanje, da bo mogoče tudi meni kdaj uspelo kaj takšnega... ha ha, ampak človek nikoli ne ve...

Po podelitvi, so nam v restavraciji ob bazenih pokazali prvi del uradnega videa iz prvenstva. To bo kar lep spomin, še lepše pa so slike od Fredericka Buoyla, ki mi jih je v nedeljo preden smo šli še zapekel na cd. Slike so fantastične in nekaj se jih nahaja tudi v naši fotogaleriji. Potem smo pogledali še nekaj slik Tanye Streeter, ko se je potapljala s kiti. Božansko vam povem. Posnetki kot bi jih vzel iz sanj. Pričela je glasba, odpirale so se flaše in atmosfera se je bolj in bolj sproščala. Pogovori so cel čas tekli o potapljanju. Kje, kdaj, kam, kako... Zvedeli smo polno novih, zanimivih in koristih informacij. Mislim, da nam bo uspelo na našo tekmo naslednje leto pripeljati kar nekaj svetovno znanih imen, koga, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.

Švica

Zabava se je nadaljevala ob bazenih, ker so bili glavne atrakcije Japončki. Nikakor niso navajeni pit in par požirkov alkohola jim že pošteno zaškodi. Še dobro, da sem poprej z enim zamenjal majice in si prislužil pravi japonski kimono. Majice so tako ali tako bile prava atrakcija celo tekmovanje in na koncu je vsakdo hotel eno. In smo jih raztalali kolko smo jih meli. če se vrnem k Japončkom, ti so skrbeli za dobro voljo. Od tega da imajo probleme pri angleščini, do tega da so delali sklece in hodili na ženske WCje. Približno ob tretji uri zjutraj, takoj po nočnem kopanju, smo šli skakat na trampoline. Katastrofa. Vsi smo bili najbolj korajžni in kar takoj pričeli s saltami in podobno. Pa smo se pač potolkli. Mene še danes boli koleno. Počasi so vsi od utrujenosti popadali Ob štirih smo ostali samo še štrije. Štajerci seveda in Belgijec. Bilo je dovolj in poiskali smo vsak svojo pot do šotora.


Nedelja, 28.8.

Ko sem se zbudil malo pred deveto uro je bila polovica šotorov že pospravljena. s sebe sem zmetal cel kup oblek, ki je ponoči obvezna, če nočeš zmrznit. Vesel sem bil, ko sem videl, da so se oblaki začeli trgati. Malo smo pozajtrkovali in sosedom iz Avstrije odnesli malo čokolade, ki jo je Veronika dobila kot nagrado za drugo mesto v statiki.

Švica

Čakali smo na "šefa" Sebastijana, od katerega smo morali dobiti nazaj še kavcijo za kampiranje. Čas sem zapravljal pri Fredu Buoylu in od njega nafehtal cd s slikami, tako, da sem ga dobil prvi. Ostali bodo še kar nekaj časa čakali na njega. Lenobno smo še mi začeli pospravljati štore, tako da smo bili spakirani in pripravljeni na odhod okrog 13. ure. Poslovili smo se od preostalih v kampu ter se stisnili v avto med potovalke in se odpravili na pot. Šli smo še v trgovino in nekaj pojest. Proti domu smo odrinili ob 14:30, spet nazaj čez Švico v Italijo kjer vam sedaj po poti pišem to reportažo. Sreča, da imamo že cel dan lepo vreme in da na cesti ni prevelike gužve. Mogoče nam še danes uspe priti domov, v toplo in mehko posteljo...


Ponedeljek, 29.8.

Tako, pa smo doma. Pot do doma je včeraj potekala gladko in hitro. Na meji smo bili že ob 22. uri in pri meni smo sparkirali točno ob polnoči. Pohvala Juretu, ki je celo pot vozil. Očitno zelo rad vozi saj ni želel, da bi ga kdo zamenjal, jaz se pa tudi nisem preveč sekiral in sem vmes pisal tole reportažo. Po poti smo kovali rezultate za vnaprej in se domislili nekaj zanimivih stvari. Naslednje leto je teamsko svetovno prvenstvo v Egiptu na katero se želimo uvrstiti, vendar bo potrebno trenirati še globinski del, ki smo ga do sedaj zapostavljali zaradi velikih stroškov. Ne bo nam preostalo druga, kot pa da večkrat obiščemo sosednjo Hrvaško ter tam potreniramo.

Švica

Po prelepem tednu dni je sedaj vsega konec. Ostali so prelepi spomini, dobri rezultati, veliko novih idej in informacij. Te prve velike tekme se bomo vsi še dolgo spominjali. Upam, da ste, skozi to reportažo tudi vi ujeli in podoživeli nekaj trenutkov z nami, mi pa gremo sedaj počivat.

Avtor: SanSan


Spletna stran Športnega društva H2O team uporablja piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke